friderik
Pedro Opeka – nobelovec?
19. 02. 2013 20.20
O Pedru Opeki, slovenskem kandidatu za Nobelovo nagrado za mir, ki se je rodil slovenskim staršem v Argentini, smo se pogovarjali z njegovim stricem. Slovenec po očetu je bil tudi zdravnik Friderik (Fritz) Pregel, ki je leta 1923 dobil Nobelovo nagrado za kemijo.
Za znameniti diamant anonimnež odštel več kot 7,5 milijona evrov
16. 05. 2012 11.06
Potem ko je bil več kot 400 let v rokah oziroma kronah različnih evropskih kraljevih družin, je 34,98 karata težak diamant Beau Sancy dobil novega lastnika. Anonimnež je na dražbi zanj odštel več kot 7,5 milijona evrov.
'Politika Baracka Obame je vojna napoved Katoliški cerkvi'
08. 02. 2012 09.38
Ameriški republikanski predsedniški kandidati so se lotili trenutnega predsednika. Očitno mobilizirajo vse sile, s katerimi bi Obamo zrušili z oblasti. Katološkim volivcem pravijo, da jim je Obama z zahtevo po brezplačni kontracepciji napovedal vojno.
Friderik Bobnarič
04. 01. 2011 09.40
Friderik Bobnarič
Na danskem kraljevem dvoru pričakujejo dvojčka
08. 08. 2010 16.58
Avstralska soproga danskega prestolonaslednika Mary pričakuje dvojčka, so sporočili iz danske kraljeve palače. Vesel dogodek pa naj bi se zgodil januarja prihodnje leto.
FOTO: Viteški boji za roko 'najzalejše'
18. 07. 2010 18.32
V Predjami smo obiskali Erazmov viteški turnir, na katerem si je bilo mogoče ogledati obleganje Predjamskega gradu, viteške igre, se naučiti mečevanja, poizkusiti srednjeveške dobrote in se poveseliti na tlačanski veselici.
Je škof Baraga delal čudeže?
23. 03. 2010 18.59
Škof Friderik Baraga je bil eden najvplivnejših misionarjev 19. stoletja, leta 1830 pa je odpotoval v Latinsko Ameriko, kjer je širil krščanstvo med Indijanci in jih učil brati in pisati. Čudeže je delal tudi v Sloveniji.
Dva ministra in sanjska ženska
31. 08. 2008 15.41
SLS in SMS sta predstavili kandidate v 7. in 8. volilni enoti. Za vstop v parlament se bodo potegovali tudi ministra Žagar in Žerjav ter nekdanja sanjska ženska Miša Margan.
Nenavadno ime
21. 01. 2006 17.11
Mali danski princ je bil krščen za Christiana Valdemarja Henrija Johna. Dobil pa bo tudi vzdevek - mali mož.
Sadar: Zaslišite tožilko
20. 10. 2005 07.59
Sodni senat je zavrnil večino predlogov obtoženega Sadarja, nekdanjega prvega moža Dadasa.
Muti odhaja v ZDA?
19. 04. 2005 00.00
Riccardu Mutiju, ki je v začetku aprila odstopil z mesta glasbenega direktorja milanske Scale, se obeta prihodnost v ZDA.
Jara kača nestrpnosti v Mariboru
05. 04. 2005 00.00
Dobro obiskano omizje je opozorilo na oblike nestrpnosti v Sloveniji, ki pa se po mnenju varuha človekovih pravic "ne razrašča hitreje".
Pokop pusta
24. 02. 2004 00.00
Na pustni torek - debeli torek - so se s pokopom pusta zaključile pustne prireditve. Marsikje pa so jih zaradi vremenskih razmer odpovedali.
Začetek kurentovanja
14. 02. 2004 00.00
Na Ptuju se je s pustno povorko začelo 44. tradicionalno enajstdnevno kurentovanje.
Za nesrečo kadetov kriv inštruktor
03. 07. 2002 00.00
Strokovna komisija Policijske akademije je ugotovila, da je za nesrečo, v kateri je pred tednom dni skoraj utonilo 11 kadetov, kriv njihov inštruktor Friderik Likovec.
Kras in Istra slikarja samouka Friderika Hrasta
09. 08. 1999 12.53
V Galeriji Kompas bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo slik Friderika Hrasta z naslovom Kras in Istra. Hrast, rojen leta 1928, po izobrazbi pravnik, se je slikarstva še posebej močno lotil ob upokojitvi. Javnosti se je v petindvajsetih letih, odkar slika, predstavil petkrat. Njegov slikarski svet je vezan predvsem na kraje nad Kraškim Kalom, Černotiče in na obalni pas Slovenske Istre. Po mnenju Mirka Juterška, avtorja zapisa na razstavni zloženki, pa so tokrat Hrastove krajinske slike drugačne. Prešnje poenostavljeno stilizirano odslikavanje izginjajoče kraške arhitekture se sedaj preliva v vse bolj slikarsko prefinjene odtenke, ki ob navideznem miru odkrivajo doživetje zapuščenosti, osamljenosti in pustote.
Obnova dragocene sobe v ruski carski palači
22. 07. 1999 07.34
Nemška plinska družba Ruhrgas, ki že petindvajset let poslovno sodeluje z Rusijo, je darovala več kot šest milijonov in pol nemških mark za obnovo prekrasne jantarjeve sobe v carski ruski palači, je sporočila nemška družba. Cilj družbe je do leta 2003, ko bo tristoletnica ustanovitve St. Petersburga, obnoviti zapletene izrezljane jantarjeve stenske opaže. Soba je nastala, ko je leta 1716 pruski kralj Friderik I po podpisu prijateljske pogodbe daroval zaklad carju Petru Velikemu.
Pred 175 leti praizvedba Beethovnove Devete simfonije
30. 04. 1999 10.30
Eno izmed slavnih del klasične glasbe, Beethovnovo Deveto simfonijo, bodo po 175 letih ponovno izvedli v praizvedbi: 7. maja bosta tako sir John Eliot Gardiner ter Orchestre Revolutionnaire et Romantique na Dunaju izvedla to slavno delo, sicer pa naj bi od 4. do 9. maja izvedli vseh devet simfonij. Med vsemi Beethovnovimi deli ima Beethovnova Deveta simfonija najdaljši čas nastanka. Prvotno naj bi bilo delo posvečeno Ferdinandu Reisu, nekdanjemu Beethovnovemu učencu ter takrat članu Londonske filharmonije. Deveta simfonija je bila pravzaprav določena za London, vendar do načrtovanega koncertnega potovanja ni prišlo. Nato je Beethoven nameraval simfonijo posvetiti ruskemu carju Aleksandru I., ker pa je ta umrl 1825, je bil na koncu izbran pruski Friderik Viljem II. Takrat že popolnoma oglušeli Beethoven ob praizvedbi ni več slišal navdušenja občinstva. O tem ga je s pomočjo pisane besede seznanil njegov dober prijatelj Anton Schindler.
V Palermu bodo odprli sarkofag Friderika II.
02. 11. 1998 10.27
Skorajda 750 let po smrti bodo v Palermu odprli sarkofag nemškega cesarja Friderika II. (1194 - 1250). Spektakularno akcijo v katedrali sicilijanskega mesta bodo vodili italijanski znanstveniki in nemški inženirji. Strokovnjaki nameravajo določili natančno identiteto dve oseb, ki sta pokopani skupaj s cesarjem. Doslej so domnevali, da je to Peter II. Aragonski, nek sorodnik Friderikove matere, identiteta drugega pokopanega pa je v celoti neznana. Gotovo je le, da sta bila oba pokojnika v mogočen grob položena skorajda 100 let po smrti Friderika II. Sarkofag so že odprli pred približno 200 leti ob obnovi katedrale. Friderik II. velja za eno izmed pomembnejših osebnosti evropske zgodovine, saj je bil reformistični voditelj, znanstvenik in pesnik. Vnuk cesarja Barbarosse je bil rojen v Jesi pri Anconi in je večino časa preživel v Italiji. Bil je vpleten v odločilne boje s papežem, ki se je po njegovi smrti končal s propadom Hohenstaufov.