fronta
Premirje na hudi preizkušnji
02. 07. 2001 00.00
V najhujšem izbruhu nasilja med Izraelci in Palestinci po sklenitvi premirja 13. junija je bil danes v streljanju na Zahodnem bregu ubit izraelski motorist, v naselju Jahud v osrednjem Izraelu pa sta eksplodirala dva avtomobila bombi. Skupaj s tremi palestinskimi žrtvami nedeljskega izraelskega helikopterskega napada pri Dženinu na Zahodnem bregu je tako uresničevanje premirja ponovno na hudi preizkušnji. Palestinski voditelj Jaser Arafat je dogodke že označil za "strahotne zločine proti nedolžnim Palestincem" in dejal, da gre za "očitno kršitev" sporazuma o sedemdnevni popolni prekinitvi ognja, ki sta ga sprti strani prejšnji četrtek dosegli ob posredovanju ameriškega državnega sekretarja Colina Powella.
Ubiti trije palestinski aktivisti
02. 07. 2001 00.00
V izraelskem mestu Jahud blizu Tel Aviva sta danes eksplodirala dva avtomobila bombi, ki pa nista zahtevali žrtev. Po poročanju izraelskega radia, sta avtomobila v času eksplozije stala pred stanovanjskimi poslopji, povzročila pa naj bi nekaj gmotne škode. Odgovornost za eksploziji je že prevzela Ljudska fronta za osvoboditev Palestine (FPLP. Privrženci oboroženega krila FPLP so izvedli ta dva napada, da bi maščevali smrt palestinskih aktivistov, ki so bili ubiti včeraj v Dženinu na Zahodnem bregu, je FPLP zapisala v sporočilu.
Samomorilski bombni napad
02. 06. 2001 00.00
V najhujšem terorističnem napadu muslimanskih skrajnežev po letu 1996 v Izraelu je v petek poleg samomorilca umrlo 18 ljudi, več kot 115 predvsem mladih Izraelcev pa je bilo ranjenih, od tega deset huje, dvaindvajset resneje, 54 pa lažje. Samomorilec je bombo sprožil pred vhodom priljubljenega nočnega kluba v Tel Avivu, kjer je čakalo več mladih ljudi. Eden od očividcev je dejal, da so po zraku leteli raztrgani človeški udi, v krogu 20 metrov okoli diskoteke pa je bilo polno krvi. Odgovornost za atentat je prevzela skrajna palestinska organizacija Islamska sveta vojna, ki je le nekaj ur pred tem napad tudi napovedala. Duhovni vodja islamskega uporniškega gibanja Hamas šejk Ahmed Jasin je za petkov napad dejal, da se imajo Palestinci pravico braniti. V Damasku pa je Narodna fronta za osvoboditev Palestine pozdravila "operacijo v Tel Avivu" in pozvala na okrepitev akcij proti Izraelu.
Bombna napada v Jeruzalemu
27. 05. 2001 00.00
Prva bomba je eksplodirala malo po polnoči v četrti z lokali, kjer se zbirajo mladi, vendar žrtev ni bilo. Že čez devet ur je v Jeruzalemu v bližini poveljstva izraelske policije v zahodnem delu mesta eksplodirala druga bomba. Kot je povedal načelnik tamkajšnje policije, je bilo ranjenih 31 oseb. Odgovornost za napad je že prevzela Ljudska fronta za osvoboditev Palestine, ki je pojasnila, da je bomba odgovor na izraelske zločine.
Novi vdori Izraelcev
11. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je danes prodrla 700 metrov globoko na palestinsko ozemlje na območju Gaze kot odgovor na današnji palestinski napad z granatami na izraelske vojake, v katerem sta bila dva vojaka ranjena. Sicer pa je izraelska vojska na palestinsko ozemlje v zadnjih 24 urah vkorakala petkrat. Neimenovani predstavnik izraelske vojske je povedal, da bo vojska na palestinsko avtonomno ozemlje vdrla po vsakem palestinskem napadu na izraelske položaje.
V Trstu proslavili 60-letnico OF
30. 04. 2001 00.00
Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) sinoči v Kulturnem domu v Trstu pripravila proslavo ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pihalni orkestri in pevski zbori, ki delujejo v okviru ZSKD, in mladi recitatorji. Slavnostni govornik je bil predsednik SKGZ Rudi Pavšič.
Dan upora proti okupatorju
27. 04. 2001 00.00
Slovenija praznuje dan upora proti okupatorju. Predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Ivan Dolničar je ob prazniku, ki obeležuje 60 let ustanovitve osvobodilne fronte in 10-letnico slovenske državnosti, za 24 ur povedal: "Presoja pomena teh dveh dogodkov s primerne časovne oddaljenosti samo potrjujeta njuno skupno sporočilnost, ki vsebuje tako program osvobodilne fronte, sprejet v surovem času tuje okupacije, kot program naše državne osamosvojitve, ki je sledila očitni nemoči nekdanje skupne države, da bi uspešno reševala odnose med njenimi konstitutivnimi deli na demokratičnih in enakopravnih temeljih."
Dan upora proti okupatorju
27. 04. 2001 00.00
Slovenija danes praznuje Dan upora proti okupatorju, ki ga letos zaznamuje tudi 60-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Dopoldne sta se pričeli osrednji slovesnosti v Novi Gorici in Jelenovem žlebu, kjer so obeležili tudi 58-letnico zmage Cankarjeve in Gubčeve brigade nad italijanskim bataljonom Macerata.
ZZB NOB podelila priznanje Kučanu
26. 04. 2001 00.00
Skupščina Zveze združenja borcev narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) je na slavnostni seji ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) in začetku organiziranega upora proti okupatorjem podelila priznanja združenja in sprejela spomenico seje. V njej so med drugim zapisali, da se je državni praznik dan upora proti okupatorju uveljavil kot oblika kolektivnega spomina na prizadevanja in dejanja, ki jih je slovenski narod imel in izvedel v okviru programa OF. Najvišje priznanje, listino ZZB NOB je prejel predsednik republike Milan Kučan, ki se je za priznanje zahvalil in ob tem povedal, da ga sprejema s spominom na vse tiste, ki so skozi zgodovino ohranjali dostojanstvo slovenskega naroda.
Zaprli gensko banko za pse
25. 03. 2001 00.00
Genska banka za pse na Češkem je kljub dobri reklami zaradi nizkega povpraševanja po nekaj tednih delovanja šla v stečaj. Banka, ki jo je v češkem mestu Brno ustanovil očesni zdravnik Igor Vicha, je lastnikom psom ponujala, da lahko za 5 tisoč čeških kron (približno 30 tisoč tolarjev) za neomejen čas shranijo vzorce tkiva svojega ljubljenčka. Če bi znanstveniki kdaj začeli klonirati pse, bi ljudje lahko dali vzgojiti popolno kopijo svojega štirinožnega prijatelja.
Slovenci v I. svetovni vojni
16. 03. 2001 00.00
V avli občinske stavbe v Novi Gorici so odprli razstavo z naslovom Monte Chiesa - pozabljena slovenska gora. Na razstavi je predstavljena Tridentinska gora pri Asiagu v sosednji Italiji oziroma dogajanje na njej in v njeni bližini, kjer so v letih 1916 in 1917 frontne položaje branili pripadniki avstroogrskega 17. pehotnega polka, ki so ga sestavljali predvsem slovenski vojaki.
Osem mrtvih v napadu
14. 02. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je med današnjim obiskom v Turčiji v zvezi z napadom na izraelski avtobusni postaji v bližini Tel Aviva zatrdil, da je šlo po dosedanjih podatkih za nesrečo in ne za napad na izraelske vojake in civiliste. V incidentu je umrlo osem izraelskih vojakov in civilistov, 20 pa je bilo ranjenih. Po Arafatovih trditvah namreč Palestinci nasprotujejo ubijanju ljudi. Izrael pa je Arafatu pripisal odgovornost za incident.
Spopadi na otoku Zanzibar
28. 01. 2001 00.00
V krvavih spopadih med pripadniki opozicije in varnostnimi silami je na tanzanijskem otoku Zanzibar umrlo najmanj 27 ljudi, nemiri pa se širijo tudi na celino. Ponoči so v tanzanijski prestolnici Dar es Salaam aretirali 99 ljudi, do spopadov je prišlo tudi v mestu Mwazi, hudi spopadi pa potekajo na otoku Pemba, kjer so zdravniki potrdili 16 smrtnih žrtev. Opozicijski voditelji trdijo, da so oblasti na Pembo poslale vojsko, ki naj bi umirila položaj.
Osmo etapo zaznamovala huda nesreča
08. 01. 2001 00.00
Osmo etapo puščavskega relija Pariz - Dakar od Smare do El Ghallaouiyja v dolžini 628 km je zaznamovala huda nesreča spremljevalnega vozila portugalske motoristke Elisabete Jacinto, ki je le nekaj metrov za eno izmed kontrolnih točk zapeljalo na mino.
Češki pilot umrl za levkemijo
04. 01. 2001 00.00
Dosedanje diskusije o uporabi streliva z osiromašenim uranom med akcijami zveze NATO na Balkanu je danes še dodatno razburkala smrt češkega pilota helikopterja Michala Martinaka, ki je pred letom dni - po vrnitvi iz akcije v Bosni in Hercegovini - umrl za levkemijo, je sporočil praški dnevnik Mlada fronta danes.
Nov film Davida Lyncha
18. 12. 2000 00.00
V kinematografe bo prihodnje leto prišel nov film ameriškega režiserja Davida Lyncha . Kot je za praški dnevnik Mlada fronta Dnes povedal 54-letni Lynch, bo snemanje filma Mulholland Drive končano marca. "Gre za slavno cesto, ki pelje iz Los Angelesa v Santa Monico," je pojasnil režiser kultnega filma Modri žamet.
Kranjskogorci upajo na čudež
11. 12. 2000 00.00
Tekmi za svetovni pokal alpskih smučarjev v Kranjski Gori 20. in 21. decembra so tik pred odpovedjo. Na Podkornu snega ni, ker pa do četrtka, ko bo padla končna odločitev, ni napovedanih padavin in nizkih temperatur, bi veleslalom in slalom rešil le čudež.
Jiang Zemin končal obisk v Kambodži
14. 11. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal zgodovinski obisk v Kambodži, ki pa je potekal v senci dogodkov iz preteklosti, predvsem iz obdobja 70. let, ko so kitajske oblasti podpirale režim Rdečih Kmerov. Kamboška Demokratska fronta kmerskih študentov in intelektualcev je med Jiangovim obiskom zahtevala uradno opravičilo kitajskih oblasti, pojavljale pa so se tudi zahteve po odškodnini zaradi kitajske podpore režimu Rdečih Kmerov. Uradni Peking je zavrnil opravičilo in celo zagovarjal svojo pomoč Kambodži v 70. in 80. letih, saj naj bi s tem Kitajska pomagala ohraniti neodvisnost Kambodže, ki jo je v tem obdobju priznavala tudi mednarodna skupnost. Jiang je prvi kitajski predsednik v Kambodži po letu 1963. Jiang med dvodnevnim obiskom ni dajal izjav za medije, njegovi predstavniki pa so obisk ocenili za uspešen. Visoki predstavniki obeh držav so se dogovorili za okrepitev sodelovanja. Tako so podpisali sedem sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, kmetijstva in boja proti kriminalu.Med letoma 1975 in 1979 je pod režimom Rdečih Kmerov v usmrtitvah ter zaradi lakote, bolezni in suženjskega dela v Kambodži umrlo 1,7 milijona ljudi. Pripadniki gverilskih enot Rdečih Kmerov so se sicer v 80. letih borili tudi proti vietnamskim enotam.
Ponovljene volitve na Zanzibarju
05. 11. 2000 00.00
Na tanzanijskem otoku Zanzibar, ki ima delno avtonomijo, danes ponavljajo predsedniške in parlamentarne volitve v 16 od skupno 50 volilnih okrožij, v katerih je v prvem krogu volitev 29. oktobra prišlo do nepravilnosti. Volitve za zdaj potekajo mirno. Opozicijska Združena državljanska fronta je zahtevala razveljavitev volitev minuli konec tedna in razpis novih, vendar je vladajoča stranka Chama Cha Mupinduzi te zahteve zavrnila, zato opozicija današnje volitve na Zanzibarju bojkotira.
Volitve v Azerbajdžanu
05. 11. 2000 00.00
V Azerbajdžanu danes potekajo parlamentarne volitve, na katerih 4,3 milijona volilnih upravičencev izbira med 409 kandidati iz 13 strank ali koalicij poslance v 125-članski parlament. Volišča bodo zaprli ob 16. uri, prve izide volitev pa je pričakovati jutri zjutraj. Kot kažejo predvolilne raziskave javnega mnenja, ima največ možnosti za zmago stranka Novi Azerbajdžan predsednika Hejdarja Alijeva, ki upa, da bo na volitvah dobila tričetrtinsko večino v parlamentu. S tem bi sin predsednika države Hejdarja Alijeva, Ilham, postal predsednik parlamenta in obenem tudi očetov naslednik na čelu države. Opozicijske stranke trdijo, da se dobički, ki jih prinaša naftna industrija, porabljajo neracionalno, življenjski pogoji prebivalcev pa so po njihovem še vedno slabi. Opozarjajo tudi na razširjenost korupcije in na pomanjkljivo varstvo človekovih pravic. Med najresnejše opozicijske skupine sodijo reformistično krilo stranke Narodna fronta, stranka Musavat (Sloga) in razmeroma mlada Stranka narodne neodvisnosti, ki jo vodi karizmatični Etibar Mamedov. Volitve bo spremljalo prek 150 neodvisnih opazovalcev, večina iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Bombni napad terjal dve žrtvi
02. 11. 2000 00.00
Silovita eksplozija, ki je danes odjeknila v bližini tržnice Mahane
Tuji tisk o volitvah na Kosovu
30. 10. 2000 00.00
Francoski dnevnik Liberation, češki časnik Mlada fronta Dnes in italijanski Il Messaggero se v današnjih izdajah odzivajo na potek in prve neuradne izide sobotnih lokalnih volitev na Kosovu. Vsi trije časniki soglašajo, da je albansko ljudstvo na Kosovu potrdilo željo po neodvisnosti te pokrajine, s podporo zmernemu voditelju Ibrahimu Rugovi pa so se odločili tudi za nenasilno uresničitev tega cilja.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Haider vabljen na ogled fojb
21. 09. 2000 00.00
Italijansko gibanje za neodvisnost Julijska fronta je včeraj na zasebni obisk v Trst povabilo koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, kjer naj bi ta obiskal nekdanje koncentracijsko taborišče Rižarna in bazoviško fojbo. Gibanje je izrazilo zadovoljstvo, ko so minuli teden na italijanskih Opčinah Haiderja povabili na praznovanje 170. obletnice izgradnje cestne povezave Trst-Ljubljana-Dunaj, hkrati pa kritiziralo tržaške oblasti, ker po njihovem mnenju obiska niso prav izkoristile. Po besedah gibanja, ki je februarja ustanovilo Odbor za Haiderja, bi moral koroški deželni glavar obiskati bazoviško fojbo, kjer so posmrtni ostanki "italijanskih vojakov in slovenskih antikomunistov, ki so jih ustrelili Titovi partizani".
Doslej priprli že na desetine Čehov
16. 08. 2000 00.00
Češki konzul v Beogradu Petr Smejkal je za češki dnevnik Mlada fronta dnes dejal, da so v Zvezni republiki Jugoslaviji po podatkih konzulata doslej kaznovali že nekaj deset čeških turistov, ker niso imeli veljavnih jugoslovanskih vizumov, je poročala agencija Beta.
Štirinajst mrtvih na jugu Filipinov
05. 08. 2000 11.28
V včerajšnjem napadu domnevnih islamskih upornikov na skupino študentov na jugu Filipinov je bilo ubitih najmanj 14 ljudi, dva pa sta bila ranjena. Vojaški viri še navajajo, da naj bi sinoči neznano število oboroženih oseb oropalo skupino študentov in takoj nato začelo nanje streljati. Po mnenju predstavnikov filipinske vojske naj bi bila pokol v provinci Nord Cotabato bila odgovorna ''Moro-Islamska osvobodilna fronta'' (MILF). Napad na skupino študentov naj bi bil del svete vojne (Džihada) fronte MILF proti filipinski vladi. MILF sestavlja kakih 15.000 pripadnikov, ki že več kot 20 let vodijo krvavo gverilsko vojno za samostojno islamsko državo na jugu Filipinov.
Vremenska napoved
02. 08. 2000 07.47
<B>Sreda, 2. avgust 2000</B>
Bo Izrael priznal palestinsko državo?
13. 07. 2000 19.19
Ameriški posredniki iz Camp Davida so sporočili, da so se Izraelci in Palestinci danes v Camp Davidu začeli pogajati o glavnih spornih vprašanjih. Ameriški predsednik Bill Clinton zaenkrat ne bo predstavil lastnih idej za rešitev glavnih vprašanj - vprašanja statusa Jeruzalema, ki ga obe strani želita za prestolnico, meja palestinske države in treh milijonov palestinskih beguncev.
Ponovno o volilnem sistemu
16. 06. 2000 09.20
Po dveh mesecih zatišja se v politiki znova vzpostavlja fronta, imenovana volilni sistem. Ob vedno bolj očitni nezmožnosti parlamenta, da zbere dvetretjinsko večino za spremembe sistema, sta danes kar dve stranki - liberalna demokracija in socialdemokratska stranka - predstavili pobudo, naj o novem sistemu na zakonodajnem referendumu spet odločijo volilci.
Prvi izidi volitev v Surinamu
26. 05. 2000 18.55
Včeraj so v Surinamu potekale parlamentarne volitve. Po prvih znanih izidih je zmagala opozicijska koalicija Nova fronta, ki jo vodi nekdanji surinamski predsednik Ronald Venetiaan.