funkcionarji

Golob razkril novosti glede zdravstvene in davčne reforme

24. 02. 2023 06.00

Protesti se kar vrstijo, premier Robert Golob pa je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, da je treba nepravičen plačni sistem spremeniti v celoti, ne po posameznih skupinah. Glede zdravstvene reforme je napovedal, da pričenjajo s tremi projekti: digitalizacijo, prenovo ZZZS in nacionalnim klicnim centrom. Slednji bo začel delovati s 1. marcem, državljani pa bodo na brezplačni telefonski številki informacije glede osebnega zdravnika dobili takoj. Po njegovi napovedi bodo davčne spremembe v veljavo stopile 1. januarja 2025, dajatve pa bodo za lastnike ene nepremičnine ostale enake. Spregovoril je še o dogajanju v Policiji, draginji in tem, ali bo dokončal mandat.

Se na protikorupcijsko komisijo znova vršijo politični pritiski?

22. 02. 2023 08.43

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan predstavljata nov projekt in sicer analizo, s katero bodo pod drobnogled vzeli dobavitelje javnih zdravstvenih zavodov na področju nabave medicinske opreme in drugih izdelkov ter seveda tudi njihove cene. S predsednikom Robertom Šumijem sva se v intervjuju pogovarjala tudi o korupciji v zdravstvu. Pa o tem, da se mora gospodarstvo oziroma gospodarska združenja, prav tako zavezati k ničelni toleranci do podkupovanja javnih uslužbencev, opozarja Šumi. Je pa hkrati razočaran, ker se ponovno pojavljajo namigi, da je komisija neučinkovita in nepotrebna. "S prstom kazati na KPK, da je odgovorna za stanje korupcije v državi, je čista manipulacija, ki očitno nekomu koristi. Žal določeni podatki kažejo na to, da se ta zgodba spet ponavlja," opozarja prvi mož protikorupcijske komisije.

Sindikati zahtevajo opravičilo: Razmerja ena proti sedem nismo predlagali mi

20. 02. 2023 16.17

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so začudeni nad izjavo premierja Roberta Goloba, da razmerja med najnižjo in najvišjo plačo v višini ena proti sedem ni predlagala vlada, pač pa da so ga zahtevali sindikati javnega sektorja. "Ostro zanikamo navedeno izjavo predsednika vlade, ki jo je ponovil že večkrat do zdaj," pravi Branimir Štrukelj, predsednik KSJS.

Spremembe javnega plačnega sistema: 'Nihče ne bo na slabšem kot sedaj'

09. 02. 2023 17.06

Vladna stran je izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju predstavila sindikatom. Med glavnimi cilji plačne reforme bodo zagotovitev ustreznega plačila zaposlenim v javnem sektorju, povečanje učinkovitosti javnega sektorja ter zagotavljanje kakovostnih in dostopnih javnih storitev. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je ob tem izpostavila, da "nihče ne bo na slabšem, kot je sedaj". Sindikati pa po predstavitvi nastopajo nekoliko zadržano. Kot ugotavlja vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, je pri izhodiščih "še veliko nejasnosti".

Švarc Pipanova: Dodatek k plačam moramo pretehtati, o višini ne moremo govoriti

02. 02. 2023 12.44

Vlada je iz zakonodajnega postopka umaknila predlog Zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, po katerem bi sodniki in tožilci od januarja prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov. Pristojna ministrica je dejala, da so se za umik odločili predvsem zaradi pomislekov Zakonodajno-pravne službe DZ. Na kakšen način bodo reševali težavo, bo znano v prihodnjih dneh. Sodniško društvo umik zakona o začasnem dodatku medtem razume kot začasen zaplet.

Reforma plačnega sistema s tremi stebri: 'Trenutno primerjamo jabolka in hruške'

02. 02. 2023 06.00

Načrti za reformo plačnega sistema predvidevajo tri nove plačilne stebre. Prvi steber bi vključeval funkcionarje vseh vej oblasti, predstavnike drugih državnih organov in direktorje, drugi steber javne uslužbence ožje javne uprave, tretji pa zdravstvo, vzgojo in izobraževanje ter ostale, je pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik. Točna delitev stebrov je sicer še stvar dogovora z vladnimi strankami in sindikati, je napovedala. Vlada sicer obljublja tudi gradnjo 3000 javnih stanovanj od leta 2026 dalje.

Dodatek sodnikov in tožilcev: vloženih več opozicijskih dopolnil

01. 02. 2023 19.34

K vladnemu predlogu Zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, ki je na dnevnem redu četrtkove seje odbora DZ za pravosodje, je vloženih več dopolnil. V NSi bi z dopolnili črtali vse štiri člene predloga, po dopolnilu SDS pa bi do sistemskih sprememb vsi funkcionarji in javni uslužbenci prejeli dodatek 600 evrov bruto mesečno.

Koliko zaslužijo policisti, kriminalisti, tožilci in sodniki? Od enega do 7000 evrov

31. 01. 2023 08.12

Veliko uslužbencev javnega sektorja ni zadovoljnih s plačami, ker naj bi se plačna razmerja med poklici v zadnjih letih povsem porušila, prav tako tudi znotraj samih organizacij. Precej razburjenja pa je povzročil še dodatek v višini 600 evrov, ki ga je vlada začasno namenila tožilcem in sodnikom. Preverili smo, kakšne so plače v pravosodju in Policiji. Medtem ko je na lestvici rekorderjev v javnem sektorju najvišja plača tudi za november lani znašala skoraj 18 tisoč evrov bruto, na seznamu 50 najvišjih plač je znova 47 zaposlenih v zdravstvu, pa najvišje plače policistov, kriminalistov, tožilcev in sodnikov znašajo od pet do dobrih sedem tisoč evrov bruto.

Vlada potrdila: pravosodnim funkcionarjem 600 evrov dodatka

30. 01. 2023 18.15

Vlada je na dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev. Pravosodni funkcionarji bodo tako v skladu z zakonom od 1. januarja do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju, vendar najdlje do konca leta 2023 prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto.

Vlada prekinila obravnavo za ureditev 600-evrskega dodatka sodnikom

26. 01. 2023 06.15

Vlada je na seji prekinila obravnavo predloga zakona, s katerim bi uredili izplačevanje dodatka k plačam pravosodnih funkcionarjev. Zakonski predlog bodo namreč najprej predstavili koalicijskim poslanskim skupinam in nato postopek izpeljali do konca, je pojasnil predsednik vlade Robert Golob.

Javni sektor: vse več zaposlenih, masa sredstev za plače nad pet milijard evrov

25. 01. 2023 08.39

Število zaposlenih v javnem sektorju se skozi leta povečuje, prav tako sredstva za plače v javnem sektorju. V prvi polovici lanskega leta je bilo v Sloveniji 188.814 javnih uslužbencev, kar je 21.000 več kot leta 2015. Leta 2021 je zaradi višanja povprečne plače in naraščanja zaposlenih masa sredstev za plače presegla pet milijard evrov.

Premier odgovarjal na poslanska vprašanja: Kdaj boste preboleli 24. april?

24. 01. 2023 10.25

Plačni sistem danes ne deluje zaradi vseh parcialnih dogovorov, ki so jih v preteklosti sprejemale vse dosedanje vlade, je v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ dejal predsednik vlade Robert Golob. Napovedal je, da bo napovedana plačna reforma zajemala tudi povišanje plač voljenih funkcionarjev, a šele s prihodnjim mandatom. Mahničeve očitke o korupcijski aferi na Kosovu pa je zavrnil in ocenil, da v največji opozicijski stranki ne morejo preboleti 24. aprila, ko je stranka Gibanje Svoboda slavila na parlamentarnih volitvah.

Dodatek k sodniškim plačam bo vlada uredila s posebnim zakonom

23. 01. 2023 16.49

Vlada že obravnava predlog zakona, s katerim bo uredila izplačevanje dodatka k plačam pravosodnih funkcionarjev, je v odgovoru na poslansko vprašanje na seji DZ pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Predlog je že medresorsko usklajen, veljal pa bo do uveljavitve reforme plač v javnem sektorju, je še povedala.

Tudi ravnatelji bi višje plače: pričakujejo 600 evrov dodatka

21. 01. 2023 11.13

Ravnatelji šol opozarjajo na plačna nesorazmerja in ne razumejo, zakaj so zdravniki in sodniki vredni več od njih. Od vlade pričakujejo, da jim do plačne reforme dodeli dodatek v višini 600 evrov bruto mesečno, kot je to storila za sodnike in tožilce. Hkrati zahtevajo, da jim vlada tudi finančno ovrednoti strokovne nazive.

Višjo plačo zahtevajo tudi zaposleni v lokalni samoupravi

19. 01. 2023 11.14

Na vlado so se s pozivom po ureditvi plač obrnili tudi v Sindikatu občin Slovenije, ki združuje zaposlene v lokalni samoupravi. Zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij ter povišanje plač za štiri plačne razrede. Ob tem ne izključujejo možnosti stavke v vseh slovenskih občinah.

Vse več sindikatov zahteva dvig plač, gasilci napovedali shod pred vlado

13. 01. 2023 12.19

Dvig plač zahtevajo tudi v Sindikatu poklicnega gasilstva, kjer od vlade pričakujejo povišanje za osem plačnih razredov. Dogovor z vladno stranjo bi sklenili najpozneje do 27. januarja, sicer bodo prisiljeni stopnjevati sindikalne aktivnosti, so sporočili. Prav tako dvig plač, in sicer za štiri plačne razrede, zahtevajo policisti. Oglasila sta se tudi sindikata Sviz in Glosa, ki prav tako opozarjata na zaostajanje plač zaposlenih. Ministrstvo za javno upravo pravi, da so vsi sporazumi s posameznimi poklicnimi skupinami na področju plač v mandatu te vlade posledica realizacije že sklenjenih dogovorov prejšnjih vlad.

Vzdržnost javnih financ po dogovorih o povišanju plač ni ogrožena

12. 01. 2023 20.24

Vsi dogovori o povišanju plač v javnem sektorju, o katerih se je vlada v tem tednu dogovorila s Svizom, Fidesom in sodstvom, se pri finančnih učinkih gibljejo znotraj 611 milijonov evrov, kolikor je bil težak oktobrski dogovor reprezentativnih sindikatov in vlade, so pojasnili na ministrstvu za finance. Vzdržnost javnih financ ni ogrožena, trdijo.

Višje plače zahtevajo tudi gasilci

12. 01. 2023 09.07

Nezadovoljstvo s plačami se v javnem sektorju le še krepi. Potem ko je vlada dogovor dosegla tako z zdravniki in zobozdravniki ter pomočnicami vzgojiteljic in pravosodnimi delavci, želijo svoj kos pogače še ostali. Sindikat poklicnega gasilstva je na vlado poslal zahtevo, da se poklicne gasilce uvrsti v višje plačne razrede, sicer se bodo za pošteno vrednotenje slovenskih poklicnih gasilcev borili z drugačnimi sindikalnimi dejavnostmi.

Višje plače: kdo jih dobi, kdo jih želi, kdo jih bo plačal. Pa nova lestvica?

11. 01. 2023 17.35

Kaj se je zgodilo s plačnim sistemom? Grožnje s stavkami so se očitno izplačale, Fides je v pogajanjih dosegel dovolj, da je preklical stavko, pogajanja s Svizom so prinesla dogovor o plačah pomočnic vzgojiteljic in mladih raziskovalcev ter asistentov, zelo hitro pa so bili s svojimi zahtevami uspešni v pravosodju, saj je premier Robert Golob pravosodnim funkcionarjem obljubil dodatek v višini 600 evrov bruto. Dogovori so zdaj povečali nezadovoljstvo in apetite tudi pri nekaterih drugih skupinah, glavno vprašanje pa je: kdo in kako bo plačal za to, da si je vlada z dogovori kupila nekaj miru?

'Z januarjem sodnikom in tožilcem dodatek v višini 600 evrov bruto'

10. 01. 2023 18.52

Premier Robert Golob je na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje. "Da pokažemo svojo resnost, smo se odločili, da bomo s 1. januarjem sprejeli dodatek k vašim plačam," je dejal zbranim. Prejeli naj bi ga funkcionarji v pravosodnem sistemu, tudi tožilci.

'Zdravniki smo zgolj delavci v zdravstvenem sistemu, odločevalci pa so politiki'

10. 01. 2023 08.46

Mladi zdravniki Slovenije v odzivu na stavko pacientov poudarjajo, da bi morale biti prošnje po spremembah usmerjene tja, kjer se spremembe dejansko lahko zgodijo, in to je v politiki. "Čez noč lahko sprejmejo kakršne koli zakone in ukrepe, ki bi reševali slovensko zdravstvo," so prepričani. Zbiranje pred zdravstvenimi domovi se jim zdi žaljivo, ob tem se sprašujejo, zakaj protesti ne potekajo pred ZZZS, Ministrstvom za zdravje in mestnimi hišami.

Gibanje Svoboda za preiskavo zaradi sumov vplivanja na Policijo

23. 12. 2022 16.51

Poslanci Gibanje Svoboda so v DZ vložili zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, ki bi ugotavljala morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vplivanja na delo Policije in drugih avtonomnih državnih organov. Zajela bi obdobje od nastopa tretje vlade Janeza Janša do dneva odreditve preiskave.

KPK o korupcijskem škandalu v Bruslju: 'Gre za najhujšo sistemsko korupcijo'

13. 12. 2022 06.00

Evropsko unijo je pretresel eden najbolj šokantnih korupcijskih škandalov. Belgijska policija je v okviru preiskave obtožb o domnevnem podkupovanju, pranju denarja in poskusih vplivanja na politične odločitve v EU s strani Katarja pridržala šest ljudi. Zasegli so tudi 600.000 evrov gotovine ter telefone in računalnike. O tem, kakšne so "korupcijske metode", in o tem, ali so evropske institucije po tem, ko so izvedele za škandal, ustrezno ukrepale, smo se pogovarjali z Davidom Lapornikom, namestnikom predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.

Marjan Šarec: Vodstvo policije mora slišati tudi kakšno kritiko

10. 12. 2022 12.47

Od komika do predsednika vlade in izpada iz parlamenta, pa vseeno v funkciji obrambnega ministra. V politiki je prehodil pot od župana do predsedniškega kandidata, predsednika stranke do premierja, ki je odstopil in bil zato deležen očitkov, da je Janezu Janši omogočil, da je dve leti vladal Sloveniji. Tudi ko je bil komik, je veljal za discipliniranega. O tem, koliko satire je v slovenski politiki, bo v oddaji Ena na ena govoril Marjan Šarec.

KPK na zahtevo Bobnarjeve odprla postopek, iz katerega se je Šumi izločil

10. 12. 2022 07.00

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je predsedniku vlade uradno podala svojo odstopno izjavo. Je ta res kršil zakon in nedovoljeno vplival na kadrovanje v Policiji? Koga je imela v mislih ministrica, ko je izjavila, da bi si z odpustitvijo določenega zaposlenega v Policiji lahko povrnila premierjevo zaupanje? Primera se bodo najverjetneje lotili tudi na specializiranem državnem tožilstvu. Komisija za preprečevanje korupcije pa je na zahtevo Bobnarjeve postopek že odprla.

Katere kršitve je KPK zaznala na lokalni ravni?

08. 12. 2022 18.51

Na lestvici zaznave korupcije nevladne organizacije Transparency International je Slovenija lani glede na leto poprej padla za tri mesta. Koliko kršitev integritete in nasprotij interesov, ki so lahko le korak do korupcije, zazna protikorupcijska komisija na občinski ravni? KPK ugotavlja, da so na lokalni ravni najbolj pereče kršitve na področjih navzkrižja interesov, nezdružljivosti funkcij, neomejevanja poslovanja s funkcionarji povezanih oseb in integritete funkcionarjev.

Bodo že tako visoke plače evroposlancev po novem letu še višje?

03. 12. 2022 19.23

Za slovenske razmere sicer že visoke plače zaposlenih v institucijah Evropske unije naj bi bile z novim letom zaradi inflacije v Belgiji in Luksemburgu še višje, in sicer za štiri odstotke in pol. Dobili naj bi tudi razliko za nazaj, saj naj bi povišica veljala od prvega julija letos. Po izračunu, ki ga Eurostat opravi vsakih šest mesecev, naj bi se bruto mesečne plače evroposlancev dvignile za dobrih 400 evrov. Kako so napoved višjih plač sprejeli naši evroposlanci?

Ali Šrotova in Kovačeva partnerica smeta poslovati z občinskimi zavodi?

01. 12. 2022 15.55

Sinoči sta se v oddaji 24UR Zvečer soočila celjska kandidata za župana – aktualni župan Bojan Šrot in Matija Kovač. Kršita Šrot in Kovač Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ker njuni partnerici poslujeta z javnimi zavodi v lasti občine?

Golob in Janša o marsovcih, resorju za 'poštenost' in tem, kdo ne bo odstopil

25. 11. 2022 10.40

Prvič po aprilskih volitvah in tik pred trojnim referendumom o vladi, RTVS in dolgotrajni oskrbi, ki jih je vložil opozicijski SDS, sta se v našem studiu soočila aktualni predsednik vlade Robert Golob in nekdanji premier Janez Janša. Trikrat ZA ali trikrat PROTI? Kakšni so argumenti dveh daleč najbolj ključnih v tej kampanji? To je tudi test zaupanja za njiju kot politični osebnosti, pa tudi za vlado in SDS sicer. Nemalokrat se pri nas bolj kot o vsebini odloča proti nekomu. Ali bo tudi tokrat tako? Kdo komu nagaja, kdo koga pošilja v pokoj, kdo koga na volišča? In kakšni bosta njuni potezi, če jima volivci in volivke ne dajo zaupnice?

Predlog SDS ni uspel: funkcionarji se ne bodo testirali na droge

24. 11. 2022 16.32

Predlog Zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, ki so ga v zakonodajni postopek vložili v SDS, je sklenil zakonodajno pot. Po predlogu bi se sicer morali izbrani funkcionarji na prepovedane droge nenapovedano testirati vsaj enkrat na leto.