galerija
Mestna galerija - Zimski salon 1999
01. 03. 1999 17.02
V Mestni galeriji Ljubljana bodo drevi ob 19. uri odprli Zimski salon z naslovom Prostori onkraj hitrosti in hrupa. Gre za multimedijsko razstavo, ki bo tokrat vezana na vizualno-scensko-zvočno svetlobno oblikovanje galerijskega prostora. Projekt so avtorsko zasnovali ''gostujoči kustosi'' Dominik Križan - video program, Samo Jurečič - oblikovanje prostora ter Bor Turel - glasbeno-zvočni program. Razstavo so avtorji skupaj z direktorjem galerije Aleksandrom Bassinom danes predstavili tudi na novinarski konferenci.
Madonnino telovadno orodje na prodaj za skoraj 40.000 dolarjev
26. 02. 1999 07.57
Telovadno orodje, ki je bilo nekoč v lasti ameriške pop zvezde Madonne, je na prodaj za 39.000 dolarjev. Ambiciozna ''blondinka'' italijanskega rodu, ki se je v zadnjih letih prelevila v skrbno mamico, je telovadno opremo - uteži, ročke, sobno kolo in še nekaj drugih naprav za oblikovanje mišic - podarila neki šoli v New Yorku. Ta je opremo prodala naprej specializirani galeriji z imenom Gotta Have It (To moraš imeti), ki zbira osebne predmete slavnih oseb. Galerija je za prodajo opreme dobila dovoljenje ameriške zvezdnice.
Nagrade Narodne galerije za najprizadevnejše obiskovalce
23. 02. 1999 13.12
Ljubljanska Narodna galerija bo v ponedeljek, 1. marca, ob 10. uri v novem krilu galerije podelila letošnja priznanja in nagrade tistim izobraževalnim ustanovam, ki so v preteklem obdobju pripravile največ obiskov Narodne galerije.
Washingtonska Nacionalna galerija bogatejša za sto del
21. 02. 1999 13.13
Človekoljub Paul Mellon je zapustil doslej največje darilo washingtonski Nacionalni galeriji. Zapustil ji je 75 milijonov dolarjev vredno zbirko 100 umetniških del, v kateri so tudi slike Vincenta van Gogha, Clauda Moneta in Winslowa Homerja. Mellon je tudi zapustil 75 milijonov dolarjev in več kot 130 slik Centru britanske umetnosti na Univerzi Yale, ki ga je ustanovil sam. Darila v vrednosti po pet milijonov dolarjev je zapustil še Clare College v Cambridgeu in londonski Kraljevi akademija umetnosti.
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Slovenski projekti v programu Weimar 1999
17. 02. 1999 14.11
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog ta petek, 19. februarja, ob 15. uri odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. V uradni program so bili povabljeni tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Koordinatorka slovenske udeležbe v Weimarju je Nevenka Koprivšek.
V Ljubljani od danes tri nove likovne razstave
02. 02. 1999 12.27
V treh ljubljanskih galerijah bodo nocoj odprli nove razstave: v prostorih stalne zbirke Mestne galerije bodo do 28. februarja na ogled dela akademskega slikarja Leona Zakrajška pod naslovom 36 pogledov na Fuji, v Mali galeriji na Slovenski cesti bo do 16. marca razstava slik, tabel in globusov hrvaškega umetnika in teoretika Dimitrija Bašičevića Mangelosa (1921-1987), galerija Commerce pa bo do 26. februarja gostila Alenko Kham Pičman z njenimi slikami in grafikami na Prešernovo temo.
Slovenski projekti v programu Weimar 1999
27. 01. 1999 17.00
V nemškem Weimarju, letošnji kulturni prestolnici Evrope, se bo uradni program začel 19. februarja, vanj pa so bili povabljeni tudi nekateri slovenski projekti. Njihovi nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC, dr. Slavoj Žižek in Maruša Krese. Kot so danes še sporočili s slovenskega ministrstva za kulturo, seznam slovenskih udeležencev še ni zaključen, saj potekajo dogovori še za udeležbo v weimarskih kulturnih projektih plesne skupine Betontanc in nekaterih mladinskih skupin. Koordinatorka slovenske udeležbe v Weimarju je Nevenka Koprivšek.
Klub prijateljev Moderne galerije: od Minimalistov do Konceptualistov
25. 01. 1999 13.27
Moderna galerija v Ljubljani je ob svoji petdesetletnici ustanovila Klub prijateljev Moderne galerije. Klub ima več kategorij članstva, poimenovanih po imenih pripadnikov najizrazitejših gibanj v likovni umetnosti - Impresionist, Realist, Retroavangardist, Ekspresionist in Konceptualist. Namen kluba je tesnejša povezanost galerije in njenih obiskovalcev ter njihova boljša obveščenost.
200.000 obiskovalcev razstave Gauguinovih del v Berlinu
22. 01. 1999 14.06
Razstavo z naslovom Gauguin - izgubljeni paradiž, ki je na ogled v berlinski Novi narodni galeriji, si je doslej ogledalo 200.000 ljudi. Razstavo, ki se je odprla oktobra, so vnovič podaljšali, tako da si jo bo moč ogledati do 24. januarja. Od 21. januarja naprej bo galerija za obiskovalce odprta do polnoči. Na ogled je 48 slik in plastik ter lesorezi francoskega mojstra, ki so nastajali v Bretanji, na Tahitiju in na Markeških otokih.
V Švici naprodaj 40 Chagallovih del
11. 01. 1999 10.19
V Soleureju na vzhodu Švice bo od 17. januarja do 25. aprila naprodaj štirideset izvirnih olj Marca Chagalla. Vsako delo bo naprodaj po fiksni ceni prvemu kupcu, je sporočila galerija Schaer in Wildbolz. Originali bodo prodani po zanimivi ceni, ker jih bo galerija predala neposredno v roke kupcev, je še povedal eden izmed lastnikov galerije, Kurt Schaer. Cene del, naslikanih med leti 1948 in 1982, se gibljejo med 130.000 in milijonom švicarskih frankov. Marc Chagall je bil rojen v židovski družini v Belorusiji leta 1887, od leta 1923 dalje pa je živel v Franciji, kjer je leta 1985 tudi umrl.
Ob 100-letnici rojstva Ivana Čarga pregledna razstava v Ajdovščini
06. 01. 1999 12.10
Stoletnice rojstva slikarja Ivana Čarga se bodo v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, ki jo vodi dr. Irene Mislej, spomnili z veliko pregledno razstavo. Slovesno jo bodo odprli ta petek, 8. januarja, ob 18. uri, na ogled pa bo do konca januarja. Februarja bodo razstavo Čargovih del prenesli v galerijo Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči, kasneje še v zamejsko Gorico.
Deset let Fotogalerije Stolp in 95 razstav
27. 12. 1998 09.20
Mariborska Fotogalerija Stolp, ki ima prostore v Židovskem stolpu na Lentu, je sklenila deseto razstavno sezono. V tem obdobju je pripravila 95 razstav fotografij, na katerih je predstavljala večinoma tuje umetniške fotografe.
Razstava o 50-letnici in klub ljubiteljev Moderne galerije
22. 12. 1998 15.43
Ob petdesetletnici delovanja je Moderna galerija pripravila dokumentarno razstavo o najpomembnejših mejnikih v zgodovini galerije od njene ustanovitve 30. decembra leta 1947 do danes.
Moderna galerija: velika študijska razstava TANK!
22. 12. 1998 13.17
V Moderni galeriji so ob izteku leta, v katerem razstavišče proslavlja petdeset let delovanja, in ob stoletnici rojstva treh nosilcev slovenske likovne avantgarde - Avgusta Černigoja, Ivana Čarga in Antona Podbevška - pripravili veliko študijsko razstavo in jo poimenovali TANK! - Slovenska zgodovinska avantgarda. Razstava oživlja čas zgodovinskih avantgard na Slovenskem.
Moderna galerija: razstava fotografij o berlinskem zidu
16. 12. 1998 13.51
V spodnjih prostorih Moderne galerije bodo jutri, 17. decembra, odprli razstavo fotografij z naslovom Prekinitev ognja/Waffenruhe nemškega avtorja Michaela Schmidta. Gre za projekt o berlinskem zidu in je nastal v 80-ih letih, ko je zid že tretje desetletje razmejeval mesto na dve polovici.
Novi prostori v galerija Uffizi v Firencah
15. 12. 1998 13.38
Eden najbogatejših muzejev likovne umetnosti na svetu, galerija Uffizi v Firencah, bo jutri odprla prvo v nizu novih razstavnih sob, s katero se bo površina galerija s 7000 kvadratnih metrov povečala na 9000. V novi sobi bodo razstavili sto del, ki so bila doslej obiskovalcem skrita v skladišču galerije.
Bosanski umetnik Safet Zec se predstavlja v Ljubljani
09. 12. 1998 13.29
Petinpetdesetletni bosanski slikar in grafik Safet Zec, ki od leta 1992 živi v Italiji, se od danes do 24. januarja v Ljubljani predstavlja s skupno 98 slikami, grafikami in risbami, nastalimi v zadnjih šestih letih, in to kar v dveh galerijah, v gradu Tivoli in Cankarjevem domu.
Dobrodelna razstava otroških koledarjev v galeriji Gal
09. 12. 1998 10.33
V galeriji Gal na Petkovškovem nabrežju 67 v Ljubljani bodo v četrtek, 10. decembra, ob 18. uri v sodelovanju z revijo Otrok in družina odprli dobrodelno prodajno razstavo z naslovom Otroški koledarji za šolsko malico.
Razstava slovenskih umetnikov Pogledi/Regards v Bruslju
30. 11. 1998 14.00
V bruseljskem Centru za sodobno umetnost se še do 12. decembra predstavlja skupina devetih slovenskih umetnikov pod naslovom Pogledi/Regards. Razstavo del kiparjev Mirka Bratuše, Matjaža Počivavška in Mojce Smerdu ter slikarjev Sandija Červeka, Dušana Fišerja, Marjana Gumilarja, Dušana Kirbiša, Iva Prančiča in Žarka Vrezca je pripravila Mestna galerija Ljubljana. Ob razstavi, ki so jo na aveniji Nerviens 63 odprli 4. novembra, je izšel bogato opremljen dvojezični slovensko-francoski katalog z besedili komisarjev razstave, direktorja ljubljanske galerije Aleksandra Bassina in likovnega kritika Braneta Koviča, ter več barvnimi reprodukcijami razstavljenih del.
Emerik Bernard v galeriji A+A
14. 11. 1998 11.55
V slovenski galeriji A+A v Benetkah bodo odprli samostojno razstavo slik in risb Emerika Bernarda, profesorja za slikarstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in dobitnika Prešernove nagrade leta 1997. Razstavo je pripravila beneška galerija v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za kulturo in galerijo Cankarjev dom, odprta pa bo do 19. decembra.
Emerik Bernard v beneški galeriji A+A
11. 11. 1998 11.12
V slovenski galeriji A+A v Benetkah bodo to soboto, 14. novembra, ob 17. uri odprli samostojno razstavo slik in risb Emerika Bernarda. Razstavo, ki bo odprta do 19. decembra, je pripravila beneška galerija v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za kulturo in galerijo Cankarjev dom.
Razstava Milana Goloba v New Yorku
31. 10. 1998 12.26
V slovenski cerkvi Svetega Cirila v New Yorku so v petek odprli razstavo slovenskega slikarja in urednika revije Likovne besede Milana Goloba. Razstavo, ki bo odprta do srede letošnjega decembra, je odprl slovenski kulturni ataše Tomaž Šalamun, otvoritve pa se je udeležila množica slovenskih in tudi ameriških ljubiteljev umetnosti.
Pregledna razstava slik Staneta Kregarja v Moderni galeriji
26. 10. 1998 11.39
V letu, ko proslavlja 50-letnico obostoja, se je Moderna galerija odločila obširno predstaviti dela umetnika Staneta Kregarja (1905 - 1973), ki je v štirih desetletjih, posvečenih slikarstvu, kar trikrat pomembno posegel v razvoj slovenskega modernizma. Razstava Kregarjevih slik bo na ogled v zgornji osrednji dvorani in spodnjih prostorih Moderne galerije od 27. oktobra do 10. decembra, sodi pa v cikel občasnih predstavitev gradiva iz galerijskega fonda.
Galerija ZDSLU: v ciklusu Štirje letni časi najprej Skabernetova
21. 10. 1998 10.39
Društvo likovnih umetnikov Ljubljane je za leto 1998/99 pripravilo ciklus razstav s simboličnim naslovom Štirje letni časi. K sodelovanju je povabilo avtorje, ki s svojim delom posegajo na področje krajinske skulpture, instalacij in performansov v eksterieru. Drevi ob 18. uri se bodo v društveni galeriji na Komenskega 8 tako ''poklonili'' Jeseni z razstavo Evergreen akademske kiparke Sabe Skaberne in glasbo skupine Štefbet Rifi.
Mestna galerija: slike in instalacije Deana Jokanovića - Toumina
28. 09. 1998 08.44
V ljubljanski Mestni galeriji na Mestnem trgu 5 bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo slik in instalacij Deana Jokanovića - Toumina iz obdobja 1993 - 1998.
Razstava slovenskih in italijanskih likovnikov v Pilonovi galeriji
17. 09. 1998 16.38
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo v petek, 18. septembra, odprli razstavo skupine slovenskih in italijanskih likovnikov. Na ogled bo do 30. septembra.
Latobia uredila ljubljansko kiparsko galerijo na prostem; prvi bo razstavljal Jirži Bezlaj
26. 08. 1998 14.35
V ponedeljek, 31. avgusta zvečer, bo pred Gruberjevo palačo ob Zvezdarski ulici ''odprta'' prva ljubljanska kiparska galerija na prostem in v njej na ogled kiparska instalacija Jiržija Bezlaja; svoje čase obzidan vrt palače, v zadnjem obdobju pa neizkoriščen travnik, je kiparska galerija Latobia s podporo ministrstva za kulturo dobila v dolgoročni brezplačni najem od države, da bi v prihodnjih dvajsetih letih od spomladi do pozne jeseni v krajinsko prirejenem parku organizirala kiparske razstave domačih in tujih umetnikov.
Galerija Latobia pripravlja otvoritev dveh kiparskih razstav
24. 08. 1998 14.28
Kiparska galerija Latobia za ponedeljek, 31. avgusta, pripravlja dve kiparski prireditvi. Pozno popoldne bo v atriju Magistrata ljubljanska županja Viktorija Potočnik odprla kiparsko razstavo ljubljanskih avtorjev s temo Hitrost, prostor. Nato se bo dogajanje preselilo na travnik pred Gruberjevo palačo, kjer bo minister za kulturo Jožef Školjč odprl prvo slovensko kiparsko galerijo na prostem in hkrati njeno prvo razstavo, ki jo je pripravil akademski kipar Jiri Bezlaj, so sporočili iz omenjene galerije.
V Puškinovem muzeju na ogled največji slikarski mojstri
01. 08. 1998 13.15
Ob 100. obletnici Puškinovega muzeja lepih umetnosti so v petek v Moskvi postavili na ogled več kot 60 mojstrovin iz najuglednejših muzejev širom sveta. Umetniška dela Rembrandta, Van Gogha, Matissa in Picassa je med drugim posodil francoski Louvre, galerija Tate in Britanska kraljeva akademija, Metropolitanski muzej in Muzej sodobne umetnosti v New Yorku, madridski Prado, Vatikanski muzej in španski muzej Salvadorja Dalija. Na ogled bodo tudi dela ruskih slikarjev Maleviča in Kandinskega.