gen
Eles s 13 milijardami tolarjev izgube
20. 08. 2002 00.00
Elektro-Slovenija je v letu 2001 ustvaril za 13,2 milijarde tolarjev izgube, ki je po trditvah uprave v celoti posledica dodatno obračunane amortizacije in izrednih odhodkov v znesku 18 milijard tolarjev.
Preloženi pogovori o NEK
12. 03. 2002 00.00
Danes naj bi se sestala mešana slovensko-hrvaška delovna skupina za pripravo podlag za izvedbo ustanovne skupščine in drugih aktivnosti za začetek dela nove družbe z omejeno odgovornostjo - NEK d.o.o., vendar pa je bila seje preložena.
Pogledi na usodo NEK se razlikujejo
19. 02. 2002 00.00
V prostorih Nuklearne elektrarne Krško se je sestala mešana hrvaško-slovenska delovna skupina za pripravo podlag za začetek dela nove družbe z omejeno odgovornostjo - NEK d.o.o. Zapletlo pa se je pri razčiščevanju preteklega poslovanja elektrarne.
Podpisan sporazum o NEK
19. 12. 2001 00.00
Slovenski minister za okolje in prostor Janez Kopač in hrvaški minister za gospodarstvo Goranko Fižulić sta v Krškem podpisala meddržavni sporazum o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško.
Opozicija proti sporazumu o nuklearki
12. 09. 2001 00.00
Skupina 15 poslancev državnega zbora iz treh opozicijskih strank predsedniku vlade Janezu Drnovšku predlaga, naj počaka s podpisom slovensko-hrvaške pogodbe o Nuklearni elektrarni Krško.
Geni krivi za srčne napade
28. 05. 2002 00.00
Avstralski znanstveniki so odkrili skupine genov, ki naj bi bile odgovorne za srčni napad.
Odkrili gen, ki uspešno zdravi virus HIV
09. 01. 2002 00.00
Strokovnjaki bolnišnice v Lausanni so odkrili gen, ki lahko delno pojasni, zakaj se nekateri bolniki z virusom HIV bolje odzivajo na terapijo.
Danes podpis sporazuma
19. 12. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška naj bi danes, kljub nekaterim protestom na obeh straneh, podpisali meddržavni sporazum o lastništvu in statusu jedrske elektrarne Krško.
Nov prionski laboratorij
12. 12. 2001 00.00
Žrtve nove različice Creutzfeldt-Jakobove bolezni so po pojavu BSE postali zelo mladi ljudje. O tem in o vseh novih dognanjih v zvezi z boleznijo, se je, ob otvoritvi novega prionskega laboratorija, Borut Meško pogovarjal z doc. dr. Miro Popović, nevropatologinjo z Inštituta za patologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Sankcije na Hrvaškem?
11. 12. 2001 00.00
Združene države Amerike grozijo Hrvaški s sankcijami v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) zaradi namere po vzpostavitvi moratorija na uporabo gensko spremenjenih organizmov (GSO).
Zdravilni učinki česna
05. 12. 2001 00.00
Česen, nepogrešljiva začimba v kuhinji, ki obogati okus najrazličnejših jedi, s svojim vonjem ustavi tudi netopirje, "ubija" bakterije, uporabljajo pa ga tudi pri zdravljenju stopal športnikov.
Kako ubija vranični prisad?
05. 10. 2001 00.00
Po napadih v New Yorku se povečuje bojazen pred terorističnimi napadi s povzročiteljem vraničnega prisada. Zdaj so znanstveniki ugotovili, kako deluje smrtonosna bakterija.
Opozicija proti pogodbi o nuklearki Krško
12. 09. 2001 00.00
Po prepričanju poslancev SDS, NSi in SNS je pogodba škodljiva za Slovenijo, še posebej pa za lokalne skupnosti, zato je pred podpisom potrebno “popraviti najbolj sporne in za slovensko državo škodljive pogodbene rešitve”.
Terapija za zdravljenje slepote
30. 04. 2001 00.00
V ZDA so odkrili gensko terapijo, s katero so slepi psi prvič spregledali. S podobno gensko terapijo se odpira upanje številnim ljudem, ki so slepi od rojstva.
Srečanje o človeški genetiki
23. 03. 2001 00.00
V Mariboru se je danes začelo dvodnevno 10. srečanje Medicina in pravo na temo Človeška genetika in darovanje delov telesa. Na srečanju, ki so ga pripravili zdravniško in pravniško društvo ter Univerza v Mariboru, sodelujejo poleg številnih pravnikov in zdravnikov tudi predstavniki pravosodnega ministrstva, vrhovnega sodišča in drugi gosti. Pokrovitelj letošnjega jubilejnega srečanja Medicina in pravo je predsednik republike Milan Kučan, ki je udeležencem poslal pozdravno pismo.
Ne dlje od 85 let
24. 02. 2001 00.00
Kljub vsemu napredku medicine, pričakovana življenjska doba v tem stoletju ne bo prekoračila 85 let. Povprečna pričakovana starost 100 ali celo 120 let je v doglednem času nerealistična, opozarjajo strokovnjaki. Celo če bi medicini uspelo, da bi odpravila najpogostejše vzroke smrti v razvitih državah - bolezni srca in ožilja in kapi, v povprečju ne bi pridobili več kot 15 let, je dejal Leonard Hayflick s kalifornijske univerze v San Franciscu in dodal, da je vzrok v tem, da imajo celice omejeno življenjsko dobo. "Gen, ki bi ga lahko aktivirali zato, da bi pridobili leta, ne obstaja. Edino kar pomaga, je zmanjšanje kalorij," je prepričan Hayflick.
Poleg Dolly še klonirana jagenjčka
29. 06. 2000 18.18
Ekipa znanstvenikov iz Edinburga, ki je leta 1996 kot prva klonirala ovco Dolly, je razvila nov postopek, po katerem vstavijo določen gen točno v željeno območje kromosoma, in po njem klonirala dva jagenjčka, Cupidona in Diano. Rezultate novega postopka kloniranja so objavili v britanski znanstveni reviji Nature. Vodja poskusov Aleksander King je menil, da bi razmah uporabe tega postopka na živalih lahko imel številne koristne vplive tudi na razvoj človeške medicine.
Eduardo Kac: Transgenska umetnost
01. 06. 2000 21.37
V Multimedijskem centru KIBLA v prostorih Narodnega doma Maribor, bo v petek, 9. junija ob 21. uri v prostoru za umetnost KiBela eksluzivno odprtje razstave Eduardo Kac: Transgenska umetnost. Avtor bo prisoten in bo ob otvoritvi izvedel kratko multimedijsko predavanje s pojasnili in vodstvom.
Odkritje gena za boj proti debelosti
06. 04. 2000 17.09
Ameriški znanstveniki so odkrili gen, ki v mutirani obliki preprečuje nastanek maščobnih blazinic. Novico je te dni objavila revija Nature Genetics. Po mnenju strokovnjakov naj bi se z novim odkritjem bolj učinkovito bojevali proti prekomerni teži. Skupina strokovnjakov je vzrejala miši z mutiranih genom HMGIC in ugotovila, da so imele le še deset odstotkov normalnega deleža maščob in so kljub zelo kalorični hrani ostale tako suhe kot tiste z normalno prehrano. Miške brez mutiranega gena pa so pridobile kar precej maščobnih blazinic.
Razburjenje zaradi kloniranja v Angliji
03. 04. 2000 18.21
V Angliji je veliko prahu dvignila novica, da naj bi britanska vlada odobrila kloniranje človeških zarodkov za potrebe medicinskih raziskav. Izkazalo pa se je, da gre le za kloniranje posameznih celic, ki bi jih pridobili iz človeškega zarodka, in sicer izključno za zdravstvene namene.
Gen HLA preprečuje razvoj aidsa
29. 03. 2000 07.56
Ameriški inštitut za alergije in nalezljive bolezni je objavil, da imajo ljudje, ki so okuženi z virusom HIV, pa se bolezen pri njih nikoli ne razvije, gen HLA, ki vsebuje posebne značilnosti. V zadnjih petnajstih letih so preučevali 13 ljudi, okuženih z virusom HIV, ki niso jemali tablet ali bili deležni kakršnegakoli zdravljenja. Pri njih se število okuženih celic ni množilo in virus je ostal na enaki stopnji. Gen HLA povzroča razvoj proteina, ki uničuje mikrobe in pošilja sporočila imunskemu sistemu. To odkritje dokazuje, da pri ljudeh, pri katerih bolezen nikoli ne napreduje, ne gre za okužbo z oslabljenim virusom, temveč za drugačno gensko strukturo. V zadnjih raziskavah pa so znanstveniki tudi ugotovili povezavo med omenjenim genom in zavarovanjem pred boleznijo.
Genska terapija za neodporne dojenčke
30. 12. 1999 09.10
V pariški bolnišnici Necker-Enfants-Malades so te dni nekaj dojenčkov s premajhno imunsko odpornostjo prvič zdravili z gensko terapijo. Strokovnjaka Alain Fischer in Marina Cavazzana-Calvo, ki sta opravila omenjene terapije, o stanju zdravljenih otrok in rezultatih terapij še nista mogla govoriti. Izide namreč še preučujejo, objavili pa naj bi jih v nekaj tednih.
Identificirali gen za avtizem
08. 12. 1999 08.18
Ameriški raziskovalci so na kromosomu 13 nedavno identificirali gen, ki naj bi povzročal avtizem, je poročala revija American Journal of Medical Genetics. Pri avtizmu gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi že v otroštvu. Oboleli odklanja stike z zunanjim svetom. Po besedah profesorja psihiatrične pediatrije na Univerzi Severne Karoline dr. Josepha Pivena strokovnjaki avtizma dolgo niso obravnavali kot genetsko motnjo. Piven še meni, da pri avtizmu obstaja visoka stopnja dednega prenosa, zato je pri družinah z avtističnim otrokom pet odstotkov možnosti, da bo tudi drugi otrok avtističen.
Prve genetsko spremenjene smrečice
23. 09. 1999 07.44
Danski znanstveniki botaničnega vrta Univerze v Koebenhavnu so prvi na svetu vzgojili genetsko spremenjene novoletne smrečice. Vodja raziskave Jens Find je pojasnil, da so poskusno vzgojili smrečico vrste Nordmann. Množična prodaja kloniranega drevesca naj bi bila mogoča čez pet do deset let. S pomočjo kloniranja naj bi dosegli idealno višino in skladno razvejanost drevesc, da bi tako lahko čim bolj enakomerno namestili novoletne okraske. Drevescem naj bi dodali tudi dodaten gen, da bi dosegli njihovo odpornost na žuželke in tako zmanjšali potrebo po uporabi pesticidov in insekticidov.
Aids, beat in perestrojka - ''sto besed stoletja''
17. 12. 1998 08.39
Aids, beat in perestrojka so tri od besed, ki so najbolj sooblikovale 20. stoletje; navedene besede sodijo med ''sto besed oz. pojmov stoletja'', ki jih je izbrala žirija po naročilu nemškega društva za nemški jezik. Mednje sodijo še holokavst, železna zavesa, pilula, bikini, homoseksualen, samski, pristanek na Luni, podnebne spremembe, doping, žvečilni gumi, preobrat, voditelj, beton, računalnik, demokratizacija, design, tretji svet, mamila, emancipacija, energetska kriza, fašizem, televizija, film, tekoči trak, letalo, prosti čas, mirovno gibanje, gen, globalizacija, imidž, inflacija, jeans, hladna vojna, koncentracijsko taborišče, kreditna kartica, mafija, molotovka, pop, radar, radio, zadrga, rock'n'roll, satelit, delo na črno, samouresničitev, seks, šport, zastoj, sputnik, evtanazija, stres, varstvo okolja, vitamin, genocid, reklama, nebotičnik...
Gen proti kajenju?
02. 07. 1998 08.35
Znanstveniki univerze v Torontu trdijo, da so okrili gen, ki nekaterim ljudem pomaga, da se znabijo odvisnosti od cigaret. Če bo njihovo odkritje potrjeno, bodo farmacevtske družbe lahko izdelale zdravilo, ki bo kadilcem pomagalo omejiti ali popolnoma opustiti kajenje. Po besedah Rachel Tyndale, ene od avtoric študije, ki je bila objavljena v najnovejši številki revije Nature, ima ta zaščitni gen približno petina vseh ljudi na svetu. Gre za najmanj drugi gen, za katerega domnevajo, da vpliva na nagnjenost k odvisnosti od nikotina, vendar pa genetiki poudarjajo, da vpliv gena še zdaleč ni potrjen. Po besedah dr. Neala Benowitza, raziskovalca nikotina na Univerzi Kalifornija v San Franciscu, so znanstveniki v preteklosti namreč že večkrat prišli do podobnih začetnih odkritij, ki pa jih kasnejše raziskave niso potrdile.
Pri bolgarskih Romih odkrili novo dedno bolezen
27. 06. 1998 09.23
V Bolgariji so odkrili novo dedno bolezen, ki prizadene Rome vseh starosti, so sporočili na medicinski univerzi v Sofiji. Bolezen se začne z nastankom sive mrene, kasneje pa bolniki ostanejo paralizirani.
Znanstveniki odkrili gen, ki lahko kadilce obvaruje pred pljučnim rakom
11. 05. 1998 07.41
Skupina britanskih znanstvenikov je sporočila, da je odkrila gen, ki lahko kadilce obvaruje pred rakom na pljučih, to pa je odkritje, zaradi katerega bi lahko začeli proizvajati novo zdravilo. Vodja ekipe Roland Wolf je pojasnil, da je že dolgo znano dejstvo, da človekovo telo vsebuje elemente, ki določajo občutljivost na kemične sestavine, povzročitelje rakavih obolenj.
Dosežek leta 1997 - rojstvo ovce Dolly
19. 12. 1997 09.29
Rojstvo ovce Dolly, prvega sesalca, kloniranega iz celice odrasle živali, je ameriška znanstvena revija Science proglasila za "dosežek" leta 1997. Znanstveniki, ki jim je uspelo s kloniranjem ustvariti ovco Dolly, so ugotovili, da imajo ovce, ki nastanejo s kloniranjem, človeški gen za tvorbo proteina, ki omogoča strjevanje krvi, kar pomeni, da bi z njim lahko zdravili hemofilijo.