generalni
Državni sekretar Pograjc v Sofiji
12. 10. 2000 00.00
V Sofiji se je danes začelo dvodnevno ministrsko srečanje držav kandidatk za članstvo v zvezi NATO. Na sestanku sodelujejo obrambni ministri oziroma predstavniki obrambnih ministrstev Albanije, Bolgarije, Litve, Latvije, Estonije, Makedonije, Romunije in Slovaške, Slovenijo pa zastopa državni sekretar na obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc.
Izrael in Palestina tik pred vojno
11. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu se stopnjujejo spopadi med Palestinci in Izraelci, v katerih je bilo ubitih 90 ljudi. Že tretji dan generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan poizkuša umiriti razmere, ki so na robu vojaškega spopada. Arabske države so zato napovedale nujen sklic Arabske lige.
Annan na mirovni misiji
11. 10. 2000 00.00
V Jeruzalemu sta se drugič v 48 urah sestala generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan in izraelski premier Ehud Barak. Kot je sporočil Barakov tiskovni predstavnik, sta sogovornika nadaljevala pogovore o tem, kako doseči umiritev zadnjega vala krvavega palestinsko-izraelskega nasilja, ki je izbruhnilo v zadnjih dveh tednih.
Annan pisal Koštunici
10. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico v pismu pozval, naj zaprosi za članstvo ZRJ v Združenih narodih, da bi tako razrešili dolgotrajni spor z Zahodom, ki je omejil sodelovanje Beograda pri delu organov Svetovne organizacije.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Delegacija slovenske policije potuje v Albanijo
09. 10. 2000 00.00
Na enodnevni delovni obisk k albanski policiji v Tirano bo jutri odpotovala delegacija slovenske policije, ki jo bo vodil generalni direktor policije Marko Pogorevc. Slovenska delegacija bo obiskala albansko ministrstvo za javni red in mir, kjer se bo pogovarjala z generalnim direktorjem albanske policije in njegovimi sodelavci, sprejel pa jo bo tudi namestnik albanskega ministra za javni red in mir.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
Španija bo v boju proti ETA poostrila kazni
06. 10. 2000 00.00
V boju zoper baskovsko teroristično organizacijo ETA bo španska vlada močno zaostrila kazensko zakonodajo. Tako bodo lahko obsodili že 14-letnike, ki bodo sodelovali v terorističnih napadih, na deset let kazni v zaporu za mladoletnike. Doslej je bila najvišja možna kazen zanje pet let. "Poslej se bo kaznovalo vsakršno poveličevanje terorističnega nasilja," se glasi osnutek zakona, ki ga je danes v obravnavo predlagala španska vlada. Ukrepi so uperjeni predvsem proti mladim privržencem organizacije ETA, ki v Baskiji skorajda dnevno z zažigalnimi napravami napadajo javne zgradbe, banke, policijske postaje in avtobuse. "V pravni državi se morajo počutiti preganjane teroristi, ne pa državljani," je pojasnil pravosodni minister Angel Acebes, čeprav generalni državni tožilec in sodniška zbornica menijo, da so ukrepi prestrogi. Končno besedo o predlogu bo imel parlament.
Čigav je slogan
04. 10. 2000 00.00
Vodja volilnega štaba LDS in generalni sekretar
Golobič o sloganu Slovenija gre naprej
03. 10. 2000 00.00
Vodja volilnega štaba LDS in generalni sekretar stranke Gregor Golobič se je odzval na včerajšnje trditve podpredsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika, da je LDS Telekomu vzela slogan Slovenija gre naprej. Golobič je na novinarski konferenci poudaril, da si Telekom v pogodbi nikoli in v ničemer ni pridobil kakršnihkoli pravic do začasne ali trajne uporabe omenjenega slogana. Avtor tega je izključno Peter Lovšin.
Andrej Podvršič novi konzul v New Yorku
02. 10. 2000 00.00
Z odlokom vlade, objavljenim v zadnji številki uradnega lista 29. septembra, je bil minulo soboto s položaja generalnega konzula Republike Slovenije v New Yorku razrešen Vojislav Šuc, na položaj pa imenovan nekdanji generalni direktor policije Andrej Podvršič. Vlada je odloka o razrešitvi in imenovanju sprejela 15. junija.
Arafat omenja tudi možnost vojne
01. 10. 2000 00.00
V spopadih z izraelskimi vojaki v Gazi in na Zahodnem bregu so bili danes ubiti trije Palestinci, najmanj 112 oseb pa je bilo ranjenih, so sporočili zdravniški viri. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je v pogovoru za današnjo izdajo savdskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne.
Prvo delovno srečanje v Gotenici
29. 09. 2000 00.00
Direktorji policijskih uprav in vodje okrožnih državnih tožilstev ter vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve se bodo danes sestali na prvem delovnem srečanju v policijskem vadbenem centru v Gotenici. Posvet bosta vodila generalni direktor policije Marko Pogorevc in generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
Kongres združenja direktorjev bolnišnic
29. 09. 2000 00.00
V Opatiji na Hrvaškem te dni poteka 18. Kongres evropskega združenja direktorjev bolnišnic. Na kongresu dejavno sodeluje tudi slovenska delegacija. Na posebno povabilo organizatorjev srečanja direktorjev evropskih bolnišnic je državni sekretar ministrstva za zdravstvo prim. Janez Zajec, dr. med, danes udeležencem predstavil način financiranja in standardizacijo slovenskih bolnišnic.
OVSE pozval Miloševića k odstopu
28. 09. 2000 00.00
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pozvala k odstopu. "Predsednik Milošević je očitno izgubil na volitvah.
Jutri prvo delovno srečanje v Gotenici
28. 09. 2000 00.00
Direktorji policijskih uprav in vodje okrožnih državnih tožilstev ter vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve se bodo jutri, 29. septembra, sestali na prvem delovnem srečanju v policijskem vadbenem centru v Gotenici. Posvet bosta vodila generalni direktor policije Marko Pogorevc in generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
Pomisleki o humanitarnih intervencijah
28. 09. 2000 00.00
V Generalni skupščini ZN so razpravljalil o poročilu generalnega sekretarja Kofija Annana o delu organizacije, pri čemer so se mnenja najbolj lomila glede Annanovega predloga, da bi bilo treba razmisliti o humanitarnih intervencijah, kot načinu preprečevanja humanitarnih katastrof, podobnih tistim v Ruandi, Vzhodnem Timorju in Srebrenici. Razpravljalci, med katerimi je bil tudi slovenski veleposlanik v ZN Ernest Petrič, so glede tega vprašanja izrekli tako različna mnenja, da je do kompromisa verjetno še daleč.
Havel za spremembo sistema vrednot
27. 09. 2000 00.00
Še pomembnejše kot pomoč gospodarstvu držav v razvoju je prestrukturiranje sistema vrednot, na katerih temelji trenutna civilizacija, je včeraj v Pragi na odprtju letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke povedal češki predsednik Vaclav Havel.
Pivovarna Laško kupuje delnice Radenske
27. 09. 2000 00.00
Ponudba Pivovarne Laško za odkup navadnih imenskih delnic Radenske je bila pričakovana, je v skladu z zakonom o prevzemih v danes objavljenem mnenju zapisal generalni direktor družbe Radenska Alojz Behek.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Pogorevc na obisku v Rimu
25. 09. 2000 00.00
Generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc je bil danes na uradnem obisku v Rimu pri direktorju italijanske policije, prefektu Giovanniju De Gennaru. Sogovornika sta največ pozornosti namenila ilegalnim migracijam in zatiranju organiziranega kriminala. Pogovori so potekali na strokovni in operativni ravni ter predstavljajo novo podlago sodelovanja med slovensko in italijansko policijo, je STA izvedela iz slovenske delegacije v Rimu. Direktorja policije Pogorevca na obisku spremlja direktor Uprave kriminalistične policije Dušan Mohorko.
Tihi pohod pred palačo ZN
22. 09. 2000 00.00
Na stotine delavcev Združenih narodov se je v New Yorku udeležilo tihega pohoda pred palačo ZN v spomin na ubite kolege in za vzpodbuditev držav članic k učinkovitim ukrepom za izboljšanje varnosti humanitarnih delavcev po svetu.
V ZRJ prispeli mednarodni opazovalci
22. 09. 2000 00.00
V jugoslovansko prestolnico je doslej dopotovalo več kot 210 predstavnikov iz 52 držav,
Zaporne kazni za zahodne državnike
21. 09. 2000 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je po dveh dneh sojenja na 20 let zapora obsodilo štirinajst visokih predstavnikov zahodnih držav in zveze Nato.
Ruska duma kritizira brutalnost v Čečeniji
21. 09. 2000 00.00
Ruska duma je danes zaradi kršitev človekovih pravic kritizirala obe strani vpleteni v čečensko vojno. Glavni krivci za kršitve v tej kavkaški republiki so "mednarodni teroristi in njihovi domači somišljeniki," je dejal poročevalec Aleksander Tkačov pred poslanci v Moskvi. Toda tudi ruska armada in policija sta dopustili kršenje človekovih pravic, je po poročanju ruske tiskovne agencija Interfax dejal Tkačov.
OPEC do konca oktobra ne bo povečal dnevne proizvodnje
21. 09. 2000 00.00
Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) vsaj do konca oktobra še ne bo povečala dnevne proizvodnje nafte za več kot 800.000 sodov na dan, kot so se dogovorili ministri držav OPEC na srečanju na Dunaju 10. septembra, zatrjuje generalni sekretar organizacije Rilwanu Lukman. S tem je Lukman zanikal ugibanja o tem, da naj bi države članice OPEC že zdaj povečale dnevno proizvodnjo nafte še za dodatnih 500.000 sodov. OPEC se bo za dodatno povečanje dnevne proizvodnje nafte za 500.000 sodov odločil konec oktobra v primeru, da bo povprečna cena za sod nafte 20 dni zapored po 1. oktobru, ko začne veljati odločitev o povečanju dnevne proizvodnje nafte za 800.000 sodov, ostala nad 28 dolarji. Sicer pa se bodo ministri držav OPEC znova srečali 12. novembra, ko bodo preučili razmere na trgu. Lukman trdi, da še ni pomanjkanja nafte, s čimer naj bi se po njegovem strinjali tudi strokovnjaki in analitiki. Kot razloge za tako visoko ceno nafte pa Lukman navaja špekulacije na trgih, visoke davke na goriva v državah porabnicah nafte ter pomanjkanje lahkega kurilnega olja za ogrevanje, po katerem je veliko povpraševanje.
Johansson okreva po operaciji srca
20. 09. 2000 00.00
Za predsednika Evropske nogometne zveze (UEFA) Lennarta Johanssona se ogled olimpijskih iger v Sydneyju ni končalo najbolj prijetno. Na ogledu avstralskih olimpijskih prizorišč je imel 70-letni Šved nekaj manjših problemov s srcem, zato so mu v bolnišnici v Adelaidi vstavili srčni vzpodbujevalnik.