geni
Svetovni dan levičarjev
13. 08. 2002 00.00
Danes je svetovni dan levičarjev, ki so ga prvič praznovali leta 1976. Na svetu je približno deset odstotkov ljudi levičarjev, od tega je moških dvakrat več kot žensk.
Geni krivi za srčne napade
28. 05. 2002 00.00
Avstralski znanstveniki so odkrili skupine genov, ki naj bi bile odgovorne za srčni napad.
Strah je odveč
22. 01. 2002 00.00
Gensko spremenjena (GS) hrana je seveda med nami. Po grobih ocenah GS hrano vsak dan uživa že kake pol milijarde ljudi. Zapirati trg pred GS hrano lahko potrošnikom le škoduje.
Odkrili gen, ki uspešno zdravi virus HIV
09. 01. 2002 00.00
Strokovnjaki bolnišnice v Lausanni so odkrili gen, ki lahko delno pojasni, zakaj se nekateri bolniki z virusom HIV bolje odzivajo na terapijo.
Papir brez sekanja dreves
03. 11. 2001 00.00
Bakterije so proizvajalke »papirja prihodnosti«, trdijo raziskovalci School of Biological Sciences z univerze v Teksasu.
Svojeglavi mišji geni
09. 07. 2001 00.00
Skupina ameriških znanstvenikov je objavila ugotovitve, po katerih miši, klonirane iz istih jajčnih celic, med seboj niso povsem enake, četudi se na prvi pogled zdi tako.
Prvi genetsko prirejeni otroci
06. 05. 2001 00.00
V zadnjih nekaj letih je bilo rojenih okoli trideset gensko "obdelanih" otrok, petnajst od tega se jih je rodilo v ameriškem medicinskem inštitutu, kjer so izvajali revolucionarne teste za povečanje rodnosti. Nekateri znanstveniki so poizkuse označili kot neetične, ker pri tem uporabljajo gene neke druge matere. Postopek se imenuje ooplazmični transfer - vzamejo pa vsebino jajčeca zdrave darovalke in ga skupaj s spermo partnerja injicirajo v jajčece nerodne ženske. V Inštitutu za reproduktivno medicino St. Barnabas v New Jerseyu so na ta način pomagali k rojstvu petnajstim otrokom. Kot je dejal direktor raziskav Dr. Jacques Cohen, bo najstarejši ta mesec star štiri leta. Še petnajst otrok se je na enak način rodilo po drugih centrih v ZDA. Raziskovalci na ta način pomagajo k zanositvi žensk, ki imajo okvarjena jajčeca.
Razvozljali celoten genetski zapis
14. 12. 2000 00.00
Znanstveniki so prvič dekodirali celoten genetski zapis neke rastline in tako postavili mejnik v genetiki, ki bo pospešil možnosti za gojenje boljših pridelkov, pa tudi možnosti za odkrivanje zdravil nove dobe. Celoten genetski zapis rastline z latinskim imenom Arabidopsis thaliana, ki sodi med kreše, je razvozljala skupina mednarodnih raziskovalcev. Evropski koordator projekta, vrednega 70 milijonov dolarjev, Mike Bevan je dejal, da od tega trenutka dalje znanost o rastlinah in genetika ne bosta nikoli več isti. Bevan je še dodal, da so v tej majhni rastlini, ki skriva veliko presenečenj za znanost, odkrili 26.000 genov. Znanstveniki so ob tem odkrili, da je okoli 100 genov rastline povezanih z človeškimi geni, ki so udeleženi pri dedovanju bolezni, kot so gluhost, slepota in rak. Trenutno poznajo "naloge" le za 10 odstotkov genov rastline.
Seks ostaja skrivnost
17. 10. 2000 00.00
Britanski znanstveniki so ponovno odprli razpravo, zakaj se pravzaprav nekateri organizmi, med njimi seveda tudi človek, razmnožujejo spolno. Evolucijski biologi se že dlje časa ukvarjajo s problemom, zakaj sta se sploh razvila različna spola - brezspolni organizmi se enostavno delijo na dva dela, zakaj se potem sploh "mučiti" s spolnostjo? Doslej je bila glavna hipoteza, da se s spolnim razmnoževanjem med dvema organizmoma iz genoma potomcev izločajo škodljive mutacije genov. Sedaj so po poročanju britanskega BBC, znanstveniki po preučevanju stopenj mutacij pri sorodnih vrstah to teorijo zavrnili. Brezspolni organizem se namreč bolj enostavno in hitreje razmnožuje. Možen vzrok smiselnosti spolnega razmnoževanja je lahko po tej teoriji torej v tem, da preprečuje smrtonosne mutacije v vrsti - del potomcev bo dobil "dobre gene" in jih širil, potomci s "slabimi" geni pa naj ne bi preživeli niti se razmnoževali. Če je ta hipoteza pravilna, potem bi moralo biti spolno razmnoževanje bolj smiselno od brezspolnega le pri večji možnosti mutacij genov. Tako so znanstveniki preučevali kolikšna bi morala biti stopnja mutacij za organizme, da bi se jim "izplačalo" spolno razmnoževati. Rezultati so pokazali, da so stopnje mutacij precej nižje od potrebnih, da pa se organizmi vseeno razmnožujejo spolno - torej teorija o škodljivih mutacijah ne more pojasniti razvoja spolov, je pisalo v reviji Science.
Prst okoli Černobila še vedno nevarna
12. 10. 2000 00.00
Štirinajst let po černobilski jedrski katastrofi je kontaminacija prsti okoli jedrske elektrarne še vedno zelo nevarna in lahko povzroči genetske spremembe nekaterih rastlin, so ugotovili v raziskavi, ki jo je objavil časnik Nature. Izkazalo se je, da so se na pšenici, ki so jo zasejali na zelo kontaminiranem območju znotraj "prepovedanega območja", 30 kilometrov okoli centrale, v desetih mesecih kar šestkrat hitreje razvile genetske spremembe kot na pšenici, zasejani na zdravi zemlji. Švicarske in ukrajinske znanstvenike, ki so izvedli ta poizkus, je to dejstvo presenetilo, saj je bila pšenica na kontaminiranem območju izpostavljena "sorazmerno slabim" količinam žarčenja, pa čeprav za daljše obdobje. Z odkritjem so skušali dokazati, da spremenjeni in poškodovani geni lahko prenesejo kužnost tudi na naslednje rodove.
Smisla za humor ne podedujemo
17. 04. 2000 08.32
Smisla za humor se ne podeduje, ampak se ga nauči. Do tega spoznanja so prišli britanski znanstveniki na podlagi proučevanja humorja dvojčkov. Kot poroča znanstvena revija New Scientist, je od vzgoje in okolja, ki obdaja človeka, odvisno, čemu se bo smejal. Tim Spector in Lynn Cherkas iz bolnišnice St. Thomas v Londonu sta proučevala 71 enojajčnih in 56 dvojajčnih dvojčkov, ki so vsi odraščali skupaj. Vsak od njih je moral oceniti pet risank. Znanstvenika med reakcijami enojajčnih in dvojajčnih dvojčkov nista ugotovila nobene razlike, kar pomeni, da smisel za humor oblikuje skupno okolje in ne geni. To tudi pojasnjuje, zakaj imajo različna ljudstva tako različen smisel za humor.
Dekodirali prvi človeški kromosom
02. 12. 1999 08.45
Z dekodiranjem prvega človeškega kromosoma so britanski znanstveniki po lastnih besedah ''odprli knjigo življenja''. December 1999 bo tako zapisan v zgodovino znanosti, ker je bilo v tem mesecu prvič objavljeno zaporedje vseh dednih informacij na kromosomu 22.
Človeški genetski projekt naj bi bil končan do leta 2002
12. 06. 1999 09.09
Zvezni projekt, s katerim bi popolnoma izrisali človeški genetski vzorec, bi bil lahko dokončan leto prej, kot je predvideno, torej leta 2002. Znanstveniki na vseh koncih sveta, ki skušajo razvrstiti vseh 60.000 do 90.000 različnih vrst genov v človeškem DNA-ju, hitro napredujejo, je povedal Francis Collins, direktor Državnega inštituta za genetske raziskave v San Franciscu.
Genske napake udeležene v številnih duševnih boleznih
09. 10. 1998 08.30
Delni vzrok številnih duševnih bolezni so genske napake. Vplivi dedne zasnove so znani pri shizofreniji, manično-depresivnih obolenjih, motnjah pri uživanju hrane, fobijah, depresijah in Alzheimerjevi bolezni, so poudarili udeleženci zasedanja za psihiatrično genetiko v Bonnu.
Novi dokazi, da ob telesni aktivnosti živimo dlje
18. 02. 1998 08.05
Za dolgo življenje niso pomembni le geni temveč po novih ugotovitvah tudi telesna aktivnost. 20-letne raziskave finskih znanstvenikov iz Univerze v Helsinkih, ki so vključile skoraj 16.000 ljudi - med temi so bili številni eno- ali dvojajčni dvojčki, strokovnjaki pa so spremljali njihovo zdravstveno stanje in telesne aktivnosti - so pri dvojčkih pokazale, da je pri tistih, ki se telesno udejstvujejo najmanj šestkrat na mesec z inzentivnostjo, ki ustreza polurni hitri hoji, možnost za prezgodnjo smrt za več kot polovico manjša kot pri njihovih bratih ali sestrah, ki življenje v glavnem preživijo v sedečem položaju. Pri osebah, ki telovadijo nekoliko manj intenzivno, je ta nevarnost manjša za 34 odstotkov kot pri njihovih bratih ali sestrah, ki se s telovadbo sploh ne ukvarjajo.