genocid
Ustavne spremembe za turške Kurde
26. 09. 2001 00.00
Turški poslanci so z veliko večino sprejeli ustavne spremembe, s katerim se bližajo evropskim standardom. Odpravili so prepoved uporabe "prepovedanih jezikov" v javnem življenju, kar tamkajšnjim Kurdom zagotavlja večjo uporabo njihovega jezika v javnem življenju Turčije.
Papež v Armeniji
26. 09. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. se je v Armeniji poklonil spominu na žrtve turškega pokola armenskega prebivalstva leta 1915, vendar besede genocid zaradi pritiskov turške diplomacije ni uporabil.
Na Kosovu prijeli dva Srba
21. 09. 2001 00.00
V torek zvečer so enote Združenih narodov pri Merdaru, na administrativni meji s Kosovom, aretirale dva Srba, ki ju sumijo sodelovanja v genocidu.
Rupel opozoril na odgovornost sveta
02. 09. 2001 00.00
Na svetovni konferenci proti rasizmu v južnoafriškem Durbanu je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel poudaril pomen globalne odgovornosti za varstvo človekovih pravic.
Milošević drugič pred sodiščem
30. 08. 2001 00.00
Na haaškem sodišču se je končalo drugo zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića, ki še vedno zavrača odvetnika in haaškemu sodišču odreka legitimnost.
Mira Marković obtožuje
26. 08. 2001 00.00
Mira Marković je v intervjuju za nizozemsko televizijo obtožila medije za širjenje neresnic in se pritožila nad zaporniškim režimom v Scheveningenu.
Obtožnica za Miloševića v pripravi
07. 08. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je povedala, da za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pripravljajo obtožnico za genocid v BiH in na Hrvaškem, medtem ko za obrožbo genocida na Kosovu sodišče nima dovolj dokazov.
V Haagu opozorili Miloševića
24. 08. 2001 00.00
Haaško sodišče je Slobodana Miloševića zaradi intervjuja, ki ga je iz zapora v Scheveningenu dal ameriški televiziji Fox news, opozorilo, da mu lahko omeji privilegije.
Tožilka zahteva dosmrtno ječo
25. 08. 2001 00.00
Carla del Ponte zahteva dosmrtno ječo za nekdanjega generala vojske Republike srbske Radislava Krstića.
Izkopali trupla 205 Muslimanov
21. 08. 2001 00.00
Iz množičnega grobišča blizu kraja Ravnice na vzhodu BiH so izkopali trupla 205 Muslimanov, domnevnih žrtev pokola v nekdanji muslimanski enklavi Srebrenica.
Tuji tisk o zaslišanju Miloševića
04. 07. 2001 00.00
Zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes ocenjuje vrsta evropskih časnikov.
Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem
03. 07. 2001 00.00
Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.
Karadžić kmalu aretiran?
21. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki se sklicuje na vire pri tožilstvu Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je danes poročala, da naj bi mednarodne sile "zelo kmalu" izvedle akcijo za aretacijo Radovana Karadžića.
V Ruandi ubitih čez sto Hutujev
07. 06. 2001 00.00
V hudih spopadih med tisoč pripadniki plemena Hutujev in zveznimi enotami na severozahodu Ruande je bilo včeraj ubitih najmanj 150 hutujskih upornikov. Vojska naj bi odgovorila na napad, potem ko je približno tisoč Hutujev v torek zvečer iz sosednjega Konga vdrlo v Ruando. Po poročilih ruandske vojske naj v njenih vrstah ne bilo žrtev. Številni Hutuji so po genocidu leta v Ruandi, ko je bilo ubitih okoli 800.000 pripadnikov plemen Tutsi, zbežali v sosednji Kongo, kjer so se skrivali po gozdovih in drugih nedostopnih območjih. Ko pa se je v Kongu začel mirovni proces, so se pričeli vračati v Ruando, kjer je v zadnjih tednih prišlo do novih incidentov, v katerih je bilo ubitih približno 400 Hutujev.
Dokumenta ZN o padcu Srebrenice
26. 04. 2001 00.00
Šest let po padcu muslimanske enklave Srebrenice, najhujšem zločinu po drugi svetovni vojni v Evropi, sta v javnost prišla zaupna dokumenta Združenih narodov. Dokumenta bremenita tedanjega poveljnika sil Združenih narodov, da je s poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem podpisal tajni dogovor. Slab mesec po njunem srečanju so bosanski Srbi zasedli Srebrenico. Od takrat pogrešajo več kot 7 tisoč Muslimanov.
Sojenje odgovornim za genocid v Ruandi
17. 04. 2001 00.00
V Bruslju se je začelo sojenje dvema nunama, nekdanjima ruandskima redovnicama, ter ministru in nekem profesorju, ki so osumljeni sodelovanja v genocidu nad Tutsiji v Ruandi. Redovnici naj bi sodelovali pri pobojih v samostanu Sovu, v katerih je umrlo več kot 5000 ljudi. Gre za prvi proces pred kakim evropskim porotnim sodiščem zaradi genocida v Ruandi, v katerem je umrlo več kot pol milijona prebivalcev.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Odvetnik nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića Toma Fila se je pritožil na 30-dnevni preiskovalni pripor, ki ga je včeraj za Miloševića odredil preiskovalni sodnik v Beogradu. Fila je pritožbo vložil ob 11.30, nanjo pa lahko sodišče odgovori v 48 urah.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
Prošnja za začasno izpustitev
10. 03. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, obtožena vojnih zločinov, je prosila za začasno izpustitev iz zapora v Haagu, kjer je zaprta od 10. januarja letos. Haaško sodišče za nekdanjo Jugoslavijo bo njeno prošnjo obravnavalo v petek, so danes sporočili s sodišča, razlogov za izpustitev, navedenih v prošnji, pa niso želeli komentirati.
Grška izjava o genocidu jezi Turke
11. 02. 2001 00.00
Turški predstavniki so se uradno pritožili o dekretu, ki so ga sprejeli v grškem parlamentu, ki obtožuje Turčijo genocida. Turški premier Bulent Ecevit upa, da ga grški predsednik ne bo podpisal. Grčija pa je izjavila, da gre za zgodovinska dejstva, kar naj ne bi zadevalo sedanjih dobrih odnosov. V dekretu piše, da je Turčija odgovorna za pomor ortodoksnih Grkov v Anatoliji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, med turško vojno za neodvisnost. Pripravo dokumenta je izglasoval grški parlament že pred dvema letoma, sedaj pa so ga podpisali ministri. Čaka le še na podpis predsednika. V izjavi piše tudi naj bi bil 14. september dan za komemoracijo žrtev genocida nad Grki iz leta 1922.
Protiukrep Turčije po obsodbi genocida nad Armenci
23. 01. 2001 00.00
Turčija je v odgovor na odločitev francoskega parlamenta, ki je poboj Armencev leta 1915 obsodil kot genocid, razveljavila 149 milijonov dolarjev vreden posel o nakupu vohunskega satelita, ki je bil sklenjen s francoskim podjetjem Alcatel. To je danes v Ankari sporočil turški obrambni minister Sabahattin Cakmakoglu.
Vučkoviću 14 let zapora
20. 01. 2001 00.00
Sodišče v Kosovski Mitrovici je včeraj Srba Miroslava Vučkovića obsodilo na 14 let zapora zaradi genocida nad prebivalci dveh kosovskih vasi med napadi zveze NATO na ZRJ leta 1999. To je bila prva obsodbo za genocid na Kosovu. Mednarodni opazovalci so obtožnico proti Vučkoviću označili za neprimerno, nek predstavnik ZN pa je dejal, da je smešna.
Delova osebnost leta
03. 01. 2001 00.00
Časnik Delo je danes slovesno razglasil Delovo osebnost leta, kar je po soglasni odločitvi uredništva tega časnika postal znan slovenski popotnik Tomo Križnar. Laskavi naslov si je prislužil zaradi svojega prizadevanja za ohranitev sudanskega plemena Nube, ki mu po njegovem prepričanju grozi genocid. Odgovorni urednik časnika Mitja Meršol je ob tej priložnosti na podlagi mesečnih političnih barometrov v minulem letu razglasil tudi najbolj priljubljenega slovenskega politika - predsednika države Milana Kučana - in mu izročil priznanje.
VS ZN o razmerah na Kosovu
20. 12. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je podprl poročilo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana o dejavnostih misije ZN na Kosovu (UNMIK) in mednarodnih mirovnih sil KFOR. Po Annanovem mnenju so razmere na Kosovu in njegovi bližini še naprej napete, čeprav se je število incidentov sicer zmanjšalo. 15 članicam VS ZN je za zaprtimi vrati poročal civilni upravitelj ZN v pokrajini Bernard Kouchner, ki ga bo že kmalu nasledil danski obrambni minister Hans Haekkerup. Ta je v svojem govoru kot glavne naloge UNMIK omenil zagotovitev varnosti in vzpostavitev pravne države na Kosovu. VS ZN je danes tudi obsodil incidente, za katere so odgovorni oboroženi Albanci na območju Preševa na jugu Srbije.
Koštunica priznal zločine
24. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v pogovoru za televizijsko postajo CBS News, ki ga bodo objavili drevi, prvič priznal, da sta jugoslovanska vojska in srbska policija na Kosovu zagrešili zločine in dodal, da je pripravljen sprejeti krivdo zanje.
Češka proti tistim, ki zanikajo genocid
21. 09. 2000 00.00
Spodnji dom češkega parlamenta je sprejel dopolnilo zakona, s katerim bo odslej možen kazenski pregon tistih, ki zanikajo genocid, ki sta ga izvajala nacistični in komunistični režim. V 200-članski zbornici je 97 poslancev glasovalo za zakon, 86 pa jih je bilo proti. Proti dopolnilu zakona so glasovali vsi poslanci Komunistične stranke in večina poslancev vladajoče Socialdemokratske stranke. Nov dopolnjen zakon predvideva do tri leta zapora za tiste, ki zanikajo genocid totalitarnih režimov, in podaljšuje na pet let zaporno kazen za tiste, ki spodbujajo rasizem in nacizem. Zakon mora potrditi še zgornji dom češkega parlamenta.
Butros Gali pomagal Ruandi da kupi orožje
03. 09. 2000 00.00
Britanski tednik The Observer je poročal, da je nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Butros Gali v času, ko je bil egiptovski zunanji minister, pomagal pri prepričevanju egiptovske vlade, naj proda orožje režimu v Ruandi. Z orožjem, ki ga je Egipt v letih 1990 in 1993 prodal Ruandi, je hutujski režim od aprila do julija 1994 pobil več kot 800.000 Tutsijev in režimskih oporečnikov, še piše The Observer, ki vpletenost Butrosa Galija utemeljuje na podlagi dokumentov, ki so jih našli na ruandskem veleposlaništvu v Kairu.
Sodišče za vojne zločine v Sierri Leone
15. 08. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je danes odobril ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za sojenje obtoženim vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Sierri Leone. Članice VS so soglasno izglasovale resolucijo, ki upošteva prošnjo vlade Sierre Leone za pomoč ZN pri ustanovitvi posebnega sodišča za sojenje zločincem v državi.
Sporazum med Kambodžo in ZN
29. 04. 2000 13.34
Kamboška vlada je z Združenimi narodi sklenila sporazum o podrobnostih organizacije procesa proti nekdanjim voditeljem Rdečih Kmerov, s katerim se je končalo obdobje diplomatskih in sodnih pogovorov o ustanovitvi mešanega sodišča, ki bo sodilo odgovornim za genocid pod oblastjo Pola Pota, je danes v Phnom Penhu sporočil ameriški senator John Kerry.
Paul Kagame novi predsednik Ruande
17. 04. 2000 21.40
Dosedanji podpredsednik in obrambni minister Ruande Paul Kagame je bil danes izvoljen za novega predsednika države. Zanj je glasovalo 81 poslancev in članov vlade, medtem ko je njegov nasprotnik Charles Milugande prejel pet glasov. Kagame je po neodvisnosti države leta 1962 prvi Tutsi, ki je postal predsednik.