genov
Recept za večno življenje
05. 03. 2004 00.00
Nek ameriški zdravnik naj bi z najnovejšo metodo zaustavil proces staranja.
Ptičja gripa se širi naprej
31. 01. 2004 00.00
Kitajska je prepovedala izvoz perutnine in perutninskih izdelkov še iz treh pokrajin na jugu in vzhodu države, kjer se je pojavila ptičja gripa.
Infarkt posledica dednosti
29. 01. 2004 00.00
Možnost za nastanek srčnega infarkta naj bi bila genetsko pogojena.
Gen, odgovoren za alkoholizem
15. 01. 2004 00.00
Raziskovalci trdijo, da jim je uspelo odkriti gen, ki naj bi pri nekaterih osebah povzročal večje tveganje za nastanek alkoholizma.
Legalizacija sokolarstva?
18. 12. 2003 00.00
Poslanci obravnavajo predlog zakona o divjadi in lovstvu. Člani zveze za sokolarstvo branijo v zakonu predvideno legalizacijo lova z ujedami, naravovarstveniki in aktivisti društev proti mučenju živali pa so odločno proti.
Svetovni rekord v indijski vasici?
16. 08. 2003 00.00
V indijski zvezni državi Utar Pradeš se prebivalci vasice Umri, ki šteje 800 prebivalcev, lahko pohvalijo s posebnim rekordom. Med prebivalci je namreč kar 40 parov enojajčnih dvojčkov, v najbolj 'plodnem' obdobju je bilo v vasi kar 60 parov enojajčnih dvojčkov.
Genetika na jedilniku
29. 06. 2003 00.00
ZDA si prizadevajo, da bi EU odpravila prepoved uvoza gensko spremenjene hrane. Pogajanja med Brusljem in Washingtonom o tem vprašanju so propadla, mi pa smo preverili, ali gensko spremenjeno hrano sploh potrebujemo ter kakšne so njene značilnosti.
Začeli z raziskovanjem pasjega genoma
23. 05. 2003 00.00
Po dekodiranju genoma čebel in opice bodo ameriški raziskovalci junija začeli z raziskovanjem pasjega genoma. Ameriški Nacionalni inštitut za raziskave človeškega genoma (NHGRI) je med 60 različnimi pasmami psov izbral bokserja, ker ima ta pasma najboljši referenčni genom za pse.
Odkrili gen, odgovoren za astmo
20. 05. 2003 00.00
Raziskovalci Univerze v Oxfordu so odkrili nov gen za astmo, ki naj bi bil odgovoren za razvoj te pljučne bolezni. Ugotovili so tudi, da mutacija tega gena poveča dovzetnost za astmo in alergije.
Šimpanz in človek pripadata istemu rodu?
20. 05. 2003 00.00
Šimpanz in človek imata skupnega prednika, iz katerega sta se razvila pred petimi ali šestimi milijoni let, kar naj bi obe vrsti uvrščalo v isti rod, ugotavljajo ameriški raziskovalci z medicinske univerze v Michiganu v genetski študiji, ki so jo v ponedeljek objavili v ZDA.
Človeški genom dokončno razvozlan
14. 04. 2003 00.00
Človeški genom je uradno razvozlan v celoti, je sporočil mednarodni javni konzorcij Projekt človeški genom (HGP), in to skoraj 50 let po prvem opisu strukture DNK, osnovne dedne snovi v celicah.
Ptice sestavljajo pesmi
22. 02. 2003 00.00
Pri nekaterih vrstah ptic so znanstveniki odkrili skupino genov, ki jim omogočajo, da sestavljajo in menjajo pesmi na zelo podoben način kot ljudje, ki sestavljajo besede in ustvarjajo različne stavke.
Genetsko spremenjene koze dajejo svilo
21. 11. 2002 00.00
Kanadski znanstveniki so iz mleka genetsko spremenjenih koz izdvojili pajčevinasto svilo, poroča nemška revija GEO.
Gensko povzročena agresivnost
15. 11. 2002 00.00
Pod vplivom določene inačice genov se nekateri ljudje lažje razjezijo kot drugi, sporočajo münchenski nevrobiologi v strokovnemu časopisu <em>Molecular Psychatry</em>.
Ali zdravljenje neplodnosti ogroža?
23. 10. 2002 00.00
Britanski znanstveniki načrtujejo obsežno raziskavo, v katero bodo zajeli približno 68.000 otrok, rojenih iz epruvete. Med raziskavo naj bi ugotovili, ali zdravljenje neplodnosti na kakršen koli način ogroža zdravje teh otrok.
Geni krivi za srčne napade
28. 05. 2002 00.00
Avstralski znanstveniki so odkrili skupine genov, ki naj bi bile odgovorne za srčni napad.
Razkrivanje genoma riža
05. 04. 2002 00.00
Mednarodni ekipi znanstvenikov je uspelo v veliki meri dešifrirati gensko zasnovo dveh svetovno razširjenih sort riža.
Dvom v varnost te stroke
22. 01. 2002 00.00
Biotehnologija z genskim inženiringom kot svojim novim orodjem je nedvomno do sedaj najusodnejši korak v razvoju uporabe dosežkov znanosti o življenju. Sposobnost manipuliranja s samo zasnovo življenja nam ostro postavlja številna vprašanja, od filozofskih, socialnih, etičnih in religioznih, do pravnih, političnih in moralnih dilem.
Strah je odveč
22. 01. 2002 00.00
Gensko spremenjena (GS) hrana je seveda med nami. Po grobih ocenah GS hrano vsak dan uživa že kake pol milijarde ljudi. Zapirati trg pred GS hrano lahko potrošnikom le škoduje.
Odkrili gen, ki uspešno zdravi virus HIV
09. 01. 2002 00.00
Strokovnjaki bolnišnice v Lausanni so odkrili gen, ki lahko delno pojasni, zakaj se nekateri bolniki z virusom HIV bolje odzivajo na terapijo.
Nov prionski laboratorij
12. 12. 2001 00.00
Žrtve nove različice Creutzfeldt-Jakobove bolezni so po pojavu BSE postali zelo mladi ljudje. O tem in o vseh novih dognanjih v zvezi z boleznijo, se je, ob otvoritvi novega prionskega laboratorija, Borut Meško pogovarjal z doc. dr. Miro Popović, nevropatologinjo z Inštituta za patologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Svojeglavi mišji geni
09. 07. 2001 00.00
Skupina ameriških znanstvenikov je objavila ugotovitve, po katerih miši, klonirane iz istih jajčnih celic, med seboj niso povsem enake, četudi se na prvi pogled zdi tako.
Genetika na naših policah
19. 06. 2001 00.00
Po izsledkih študije organizacije Umanotera, je Slovenija lani uvozila okrog sedem tisoč ton koruze iz Argentine, za katero obstaja velika možnost, da je genetsko spremenjena. Koruza pa kot kaže ni edini primer genetsko spremenjenih živil pri nas, saj v Sloveniji še vedno nimamo zakonodaje, ki bi zahtevala nadzor in označevanje tovrstnih živil. Gensko spremenjena živila so tako kot kaže že na naših policah.
Ljudje imamo manj genov
11. 02. 2001 00.00
Prve analize o dekodiranju človeške dedne zasnove so pokazale, da ima človek veliko manj genov, kot so doslej domnevali. Dve organizaciji sta hkrati predstavili rezultate raziskav človeškega genoma: javna ustanova angleško-ameriški Human Genome Project (HGP) in privatna družba Celera Genomics Corporation. Obe ekipi sta delali neodvisno, 
Superračunalnik za raziskovanje človeškega genoma
22. 12. 2000 00.00
IBM je objavil, da bo kmalu dobavil najhitrejši komercialni superračunalnik na svetu podjetju NuTec Sciences. Glavna naloga omenjenega računalnika bo odkrivanje skrivnosti človeškega genoma, saj bo lahko v vsega nekaj mesecih odkril kombinacije genov, ki povzročajo zapletene bolezni, medtem ko bi z navadnimi računalniki za isto nalogo potrebovali nekaj stoletij neprestanega dela.
Razvozljali celoten genetski zapis
14. 12. 2000 00.00
Znanstveniki so prvič dekodirali celoten genetski zapis neke rastline in tako postavili mejnik v genetiki, ki bo pospešil možnosti za gojenje boljših pridelkov, pa tudi možnosti za odkrivanje zdravil nove dobe. Celoten genetski zapis rastline z latinskim imenom Arabidopsis thaliana, ki sodi med kreše, je razvozljala skupina mednarodnih raziskovalcev. Evropski koordator projekta, vrednega 70 milijonov dolarjev, Mike Bevan je dejal, da od tega trenutka dalje znanost o rastlinah in genetika ne bosta nikoli več isti. Bevan je še dodal, da so v tej majhni rastlini, ki skriva veliko presenečenj za znanost, odkrili 26.000 genov. Znanstveniki so ob tem odkrili, da je okoli 100 genov rastline povezanih z človeškimi geni, ki so udeleženi pri dedovanju bolezni, kot so gluhost, slepota in rak. Trenutno poznajo "naloge" le za 10 odstotkov genov rastline.
Seks ostaja skrivnost
17. 10. 2000 00.00
Britanski znanstveniki so ponovno odprli razpravo, zakaj se pravzaprav nekateri organizmi, med njimi seveda tudi človek, razmnožujejo spolno. Evolucijski biologi se že dlje časa ukvarjajo s problemom, zakaj sta se sploh razvila različna spola - brezspolni organizmi se enostavno delijo na dva dela, zakaj se potem sploh "mučiti" s spolnostjo? Doslej je bila glavna hipoteza, da se s spolnim razmnoževanjem med dvema organizmoma iz genoma potomcev izločajo škodljive mutacije genov. Sedaj so po poročanju britanskega BBC, znanstveniki po preučevanju stopenj mutacij pri sorodnih vrstah to teorijo zavrnili. Brezspolni organizem se namreč bolj enostavno in hitreje razmnožuje. Možen vzrok smiselnosti spolnega razmnoževanja je lahko po tej teoriji torej v tem, da preprečuje smrtonosne mutacije v vrsti - del potomcev bo dobil "dobre gene" in jih širil, potomci s "slabimi" geni pa naj ne bi preživeli niti se razmnoževali. Če je ta hipoteza pravilna, potem bi moralo biti spolno razmnoževanje bolj smiselno od brezspolnega le pri večji možnosti mutacij genov. Tako so znanstveniki preučevali kolikšna bi morala biti stopnja mutacij za organizme, da bi se jim "izplačalo" spolno razmnoževati. Rezultati so pokazali, da so stopnje mutacij precej nižje od potrebnih, da pa se organizmi vseeno razmnožujejo spolno - torej teorija o škodljivih mutacijah ne more pojasniti razvoja spolov, je pisalo v reviji Science.
Kongres genetskega društva na Bledu
13. 09. 2000 00.00
Na Bledu se je začel 2. kongres slovenskega genetskega društva, na katerem sodeluje tudi veliko tujih strokovnjakov. Na kongresu bodo govorili o vseh vejah genetike: mikrobni, rastlinski, živalski in humani.
Skoraj popoln genetski zemljevid človeka
26. 06. 2000 15.49
Večletno tekmovanje med mednarodnim konzorcijem univerzitetnih raziskovalnih centrov Projekt človeški genom (Human-Genom-Projekt - HGP) in zasebnim ameriškim podjetjem Celera Genomics, ki proučujeta človeško dedno zasnovo, se bo končalo danes, ko bodo na novinarskih konferencah na Japonskem, v Veliki Britaniji, Franciji in ZDA predstavili delovni osnutek skoraj popolnega genetskega zemljevida človeka.
Okrogla miza >>Samomor na stičišču genov in okolja<<
11. 05. 2000 10.22
V parlamentu se danes začenja prvi dan razprav in delavnic ter okrogla miza mednarodnega srečanja Samomor na stičišču genov in okolja, katerega organizatorja sta državni svet in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC).