georga
Največji ameriški predsedniki
20. 02. 2001 00.00
Američani na vprašanje, kdo je po njihovem mnenju največji predsednik ZDA, v anketah največkrat navedejo ime Ronalda Reagana, Johna F. Kennedyja in Abrahama Lincolna. Trem "največjim" sledijo Bill Clinton, Franklin Roosevelt, Henry Truman, George Washington in Jimmy Carter, je pokazala anketa inštituta Galup. Sicer pa se v anketi pojavljajo tudi sedanji predsednik George W. Bush, Theodore Roosevelt, Richard Nixon in Dwight Eisenhover. V februarski anketi je največ, kar 18 odstotkov vprašanih, za največjega predsednika ZDA imenovalo Ronalda Reagana, Kennedyja je navedlo 16, Lincolna pa 14 odstotkov vprašanih. V isti anketi pred letom dni sta bila največkrat omenjena Kennedy in Lincoln, sledila pa sta jima Reagan in Franklin Roosevelt. Na vprašanje, ali bi ž eleli na predsedniškem položaju videti Georga Washingtona ali Abrahama Lincolna, se je šest od desetih vprašanih odločilo za Lincolna, trije od desetih Američanov pa za Washingtona.
Izrael še vedno brez vlade
13. 02. 2001 00.00
Novi predsednik izraelske vlade Ariel Šaron je danes pred člani svoje desnousmerjene stranke Likud zatrdil, da je vlada narodne enotnosti, v kateri bo sodelovala tudi Laburistična stranka dosedanjega premiera Ehuda Baraka, tik pred oblikovanjem. Po Šaronovih besedah bo glavni cilj te vlade vnovična vzpostavitev varnosti. Miru s Palestinci namreč ni mogoče doseči, "dokler varnost ne bo zagotovljena, zato se je nujno potrebno združiti," je zatrdil Šaron.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Britanke glasovale za Clooneya
05. 02. 2001 00.00
Po podatkih, ki jih je objavil britanski časnik Your home, bi anketirane ženske zjutraj, ko bi se zbudile, ob sebi najraje videle ameriškega filmskega zvezdnika Georga Clooneya.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Clinton razburja javnost
03. 02. 2001 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in njegova žena Hillary Clinton sta včeraj objavila, da bosta plačala 85.000 dolarjev za sporna darila, ki sta jih prejela leta 2000, medtem ko naj bi preostala darila že predala Nacionalnim arhivom. Kongres pa bo prihodnji teden začel zaslišanja v zvezi s sporno pomilostitvijo milijarderja Marca Richa, kritik pa sta deležna tudi zaradi množice daril, ki sta jih po odhodu iz Bele hiše odnesla v svoji novi domovanji v Chappaqui in Washingtonu. Bill Clinton je poleg tega izzval ogorčenje javnosti, ker si je izbral ogromen prostor za pisarno v najdražjem predelu New Yorka, kar bi morali plačati davkoplačevalci. Poznavalci menijo, da je vzrok za precejšnjo priljubljenost novega predsednika Georga Busha tudi grenak priokus zadnjih dni Clintonove vladavine.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Še večji proračunski presežki v Ameriki
31. 01. 2001 00.00
Kongresni urad za proračun pričakuje, da bodo presežki zveznega proračuna v naslednjih desetih letih narasli na kar 3,12 bilijona dolarjev. Kongresni izračun je člane administracije Georga Busha navdal z navdušenjem, saj je to po njihovem mnenju dodaten argument v upravičenost predsednikovega načrta o 1,6 bilijona davčnih olajšav v naslednjih desetih letih. Bushev davčni načrt, iz katerega so se med predvolilno kampanjo demokrati norčevali, nekateri republikanci pa mu nasprotovali, ima zdaj veliko možnosti, da bo sprejet v celoti.
Vlada Georgea Busha kmalu popolna
31. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je s 75 glasovi proti 24 potrdil imenovanje Gale Norton, nekdanje pravosodne ministrice države Kolorado, na položaj notranje ministrice v novi administraciji Georga Busha. Nortonova je bila prva Busheva ministrska kandidatka, ki ni bila potrjena soglasno, vendar, kot kaže razmerje med glasovi za in proti, ni prišlo do tako hudih težav, kot je bilo pričakovati pred glasovanjem. Senatorji so nato soglasno potrdili še nekdanjo guvernerko New Jerseyja Christie Whitman na položaj direktorice Agencije za zaščito okolja (EPA). EPA sicer ni ministrstvo, vendar se je Bush odločil, da bo Whitmanovo obdržal na kabinetni ravni.
Bush se je zahvalil Drnovšku
31. 01. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je od ameriškega predsednika Georga W. Busha prejel pismo, v katerem se mu je ta zahvalil za čestitke ob izvolitvi. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, je predsednik Bush v pismu zapisal, da se spominja pogovorov s premierom Drnovškom v Austinu in da se veseli njunega sodelovanja za okrepitev sodelovanja in prijateljstva med Slovenijo in ZDA.
Scharping na obisku v Moskvi
30. 01. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je na srečanju v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Sergejevom izrekel nemško podporo Rusiji pri njenem nasprotovanju načrtovani namestitvi ameriškega protiraketnega ščita (NMD). Scharping je pri tem poudaril, da ne gre ogrožati ravnovesja mednarodne varnosti. Scharping in Sergejev sta podpisala tudi načrt sodelovanja med obrambnima ministrstvoma obeh držav, ki predvideva izmenjavo obiskov vojaških delegacij, pa tudi skupne vojaške vaje.
Linda Tripp toži Pentagon
27. 01. 2001 00.00
Razvpita Linda Tripp, ki je poleg samih udeležencev, zakuhala afero o razmerju predsednika Billa Clintona in Monice Lewinsky, je ponovno vložila tožbo proti državi. Tokrat toži Pentagon, ker naj bi nekdo od tam posredoval podatke o njenem iskanju zaposlitve vojaškemu časopisu "Stars and Stripes". Linda Tripp je začela delati v Beli hiši še v času predsednika Georga Busha starejšega. Ostala je tudi po prihodu Clintona in tam spoznala mlado pripravnico Monico Lewinsky, izkoristila njeno naivnost ter skrivaj snemala njune zaupne pogovore o razmerju s Clintonom. Trippova se je še pred izbruhom škandala "po politični liniji" preselila v Pentagon, kjer je dobila mastno plačano službo tiskovne predstavnice in zaslužila 100.000 dolarjev na leto. Ko se v ZDA zamenjajo predsedniki, morajo vsi politično imenovani uslužbenci podpisati odstopno izjavo, Trippova pa je podpis zavrnila, nakar so jo v iztekajočih se trenutkih Clintonove administracije enostavno pognali iz službe.
Retrospektiva slik Francisa Bacona
27. 01. 2001 00.00
V muzeju haaškem Gemeentemusem so minuli teden odprli retrospektivo del britanskega slikarja Francisa Bacona (1909-1992), znanega po figuralnih kompozicijah in portretih v ekspresionističnem stilu. Na razstavi so na ogled Baconove neobjavljene fotografije, risbe in različni dokumenti, ki so jih našli v umetnikovem ateljeju. Obiskovalci lahko občudujejo tudi že znano serijo slik papežev, portretov Baconovega prijatelja Georga Dyerja in več obsežnih triptihov. Med temi je najbolj znan triptih z naslovom Križanje iz leta 1944, ki ga londonska Tate galerija še ni razstavila.
Putin o protiraketnem ščitu
26. 01. 2001 00.00
Morebitna ameriška vzpostavitev protiraketnega ščita (NMD) bi po mnenju ruskega predsednika Vladimirja Putina pomenila nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub temu pa zatrjuje, da zadnje izjave novega ameriškega predsednika Georga Busha kažejo, da bi dialog lahko bil pozitiven.
Aretirali štiri teksaške ubežnike
23. 01. 2001 00.00
Oborožene policijske sile so v zvezni državi Kolorado ujele štiri od skupno sedmih ubežnikov iz teksaškega zapora Connaly, ki so bili na begu že od 13. decembra lani. Med poskusom aretacije se je eden od ubežnikov ustrelil, dva pa sta še na begu. Po trditvah policije so ujeli tudi domnevnega vodjo in organizatorja pobega Georga Rivasa, ki je bil zaprt zaradi vloma in ugrabitve.
Senat potrdil sedem Bushevih ministrov
21. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je nekaj ur po svečani prisegi predsednika Georga Busha mlajšega brez glasovanja potrdil sedem novih ministrov. Soglasno podporo so dobili državni sekretar Colin Powell, obrambni minister Donald Rumsfeld, finančni minister Paul O'Neill, minister za energijo Spencer Abraham, trgovinski minister Donald Evans, kmetijska ministrica Ann Veneman in minister za izobraževanje Rod Paige. Republikanci v kongresu upajo, da bo senat v prihodnjem tednu potrdil še preostale Busheve kandidate za kabinetne položaje oziroma direktorje agencij.
Clinton pozval k mirovnemu procesu
20. 01. 2001 00.00
Od novega ameriškega predsednika Georga W. Busha Palestinci pričakujejo "resnično oživitev mirovnega procesa", so v Gazi sporočile palestinske oblasti. V uradnem sporočilu so namreč zapisali, da upajo, da bodo z novo ameriško administracijo vzpostavili trdne odnose. Palestinske oblasti so tudi pozdravile dosedanja prizadevanja odhajajočega predsednika Billa Clintona za mir na Bližnjem vzhodu.
Slovesnosti v čast novega predsednika
19. 01. 2001 00.00
V ameriški prestolnici so se včeraj začele štiridnevne slovesnosti v čast novega predsednika Georga Busha ml., ki bo položaj uradno nastopil po prisegi v soboto, 20. januarja. Bush se je skupaj s soprogo Lauro in podpredsednikom Dickom Cheneyjem udeležil zabavne prireditve s koncerti in ognjemeti pred Lincolnovim spomenikom, zvečer pa izrazil hvaležnost za obilno predvolilno podporo bogatim donatorjem in republikanski stranki. Na večerji z donatorji je udeležence navdušil z izjavo, da ve, kdo plačuje račune, zaradi česar ne bo pozabil na zmanjševanje davkov. Novoizvoljeni predsednik je poudaril, da njegova administracija prinaša spremembe, v kar nihče ne dvomi.
Poslovilni govor Billa Clintona
19. 01. 2001 00.00
V svojem poslovilnem nagovoru Američanom iz ovalne pisarne Bele hiše je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj poudaril dosežke zadnjih osmih let ter izrekel tri opozorila za prihodnost, ki so bila posredna kritika nekaterim načrtom 43. predsednika ZDA Georga Busha ml. Tako je Clinton na prvem mestu opozoril pred neodgovorno fiskalno politiko, kar je bilo merjeno na Busheve napovedi o krepkem zmanjševanju davkov, v nadaljevanju pa poudaril, da morajo ZDA ohraniti vodilno vlogo v svetovni politiki ter pozval Američane, naj pozabijo na razlike in gradijo enotno nacijo.
Powell skozi prvo glasovanje v senatu
19. 01. 2001 00.00
Zunanjepolitični odbor ameriškega senata, ki šteje devet članov, je včeraj soglasno potrdil imenovanje Colina Powella za ameriškega državnega sekretarja. Powellovo imenovanje naj bi danes na plenarnem zasedanju potrdil celoten ameriški senat.
Potrdili novega ministra za energijo
19. 01. 2001 00.00
Le nekaj ur po zaslišanju je odbor ameriškega senata za energijo in naravne soglasno potrdil Spencerja Abrahama za novega ministra za energijo v administraciji novoizvoljenega predsednika Georga Busha ml. Na zaslišanju je Abraham odgovarjati predvsem na vprašanja povezana s sedanjo energetsko krizo v Kaliforniji, ter o tem, kako namerava izboljšati varnost v jedrskih laboratorijih v Los Alamosu.
V ZDA aretirali Borodina
18. 01. 2001 00.00
Na letališču JFK v New Yorku so ponoči aretirali nekdanjega upravitelja kremeljskega premoženja Pavla Borodina, ki ga švicarske oblasti obtožujejo pranja denarja. Borodinov odvetnik je že izjavil, da je bila aretacija nezakonita in da ji bo sledil diplomatski škandal velikih razsežnosti. Borodin je v ZDA prišel na inavguracijo predsednika Georga Busha mlajšega in nenavadno je, da so ga ameriške oblasti kljub povabilu aretirale. Zaradi aretacije je že protestiralo rusko zunanje ministrstvo in zahtevalo takojšnjo izpustitev Borodina.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
V ZDA proslavili dan Martina Luthra Kinga
16. 01. 2001 00.00
V ZDA so se v ponedeljek spomnili ubitega borca za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega, ki ga je leta 1968 v Memphisu ubil beli nestrpnež James Earl Ray. Leta 1986 je postal Kingov rojstni dan nacionalni praznik ZDA. Letošnji praznik je poleg miroljubnih pohodov, govorov in krajevnih projektov, minil v znamenju prepirov okrog kandidata za pravosodnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega Johna Ashcrofta, ki ga ameriška levica med drugim obtožuje rasizma.
Bush ostal brez ministrske kandidatke Chavezove
10. 01. 2001 00.00
Kandidatka za ministrico za delo v novi administraciji predsednika ZDA Georga W. Busha, Linda Chavez, je odstopila od nominacije, še preden je prišla na vrsto za zaslišanje pred pristojnim senatnim odborom. Ameriški sidnikati so bili od vsega začetka proti imenovanju, zaradi njenih konservativnih pogledov, pa ni bila pogodu niti demokratskim kongresnikom. Osnovni razlog za odstop od kandidature je bilo razkritje podatka, da je pred leti sprejela v svoj dom nezakonito priseljenko iz Gvatemale, ki naj bi ji pomagala pri hišnih opravilih, Chavezova pa naj bi ji za to dala "žepnino".
Proti orožju za množično uničevanje
09. 01. 2001 00.00
Ted Turner, ustanovitelj družbe CNN in podpredsednik družbe Time Warner, je v Washingtonu napovedal ustanovitev sklada za boj proti orožju za množično uničevanje, ki ga bo vodil skupaj z nekdanjim demokratskim senatorjem iz Georgije Samom Nunnom. Na leto bo Turner skladu z imenom "Pobuda proti jedrski grožnji" financiral vsaj 50 milijonov dolarjev, za različne projekte po vsem svetu, s poudarkom na osveščanju svetovne javnosti o nevarnosti jedrskega, kemičnega in biološkega orožja.
Kongres potrdil Busha
07. 01. 2001 00.00
Podpredsednik Al Gore, demokratski kandidat za predsednika ZDA, je po uradni dolžnosti Georga W. Busha včeraj proglasil za zmagovalca predsedniških volitev. Ameriški kongres je na posebnem zasedanju tako tudi uradno potrdil republikanca Georgea W. Busha za zmagovalca ameriških predsedniških volitev avgusta lani. Dva meseca po volitvah sta oba domova kongresa po pričakovanjih potrdila glasovanje elektorskega kolidža, na katerem so delegati političnih strank v prestolnicah posameznih zveznih držav in okrožju Kolumbija 18. decembra Bushu (in podpredsedniškemu kandidatu Dicku Cheneyu) namenili zanesljivo večino 271 elektorskih glasov, Goreu (in Liebermanu) pa 266.
Ameriški senat o novih ministrih
04. 01. 2001 00.00
V današnji razpravi odbora ameriškega senata o novem imenovanju ministrov v vladi novoizvoljenega predsednika ZDA Georga W. Busha bo svoj program prvi predstavil teksaški milijonar Donald Evans, ki kandidira za ministra za trgovino. Ob tem je Evans dejal, da skupaj z Bushem trdno verjameta v svobodno podjetništvo in pospeševanje svobodne trgovine pri nas in v svetu. O njegovem imenovanju bo razpravljal odbor za trgovino, ki mu predseduje senator John McCain.
Bush imenoval nove člane administracije
30. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush je včeraj imenoval štiri nove člane svoje administracije, in sicer ministre za zdravstvo, izobraževanje, notranje zadeve in za vojne veterane.