george bush
Napredek pri reševanju spora
07. 04. 2001 00.00
Ameriška administracija in kitajska vlada sta po poročilih iz Bele hiše napredovali pri oblikovanju skupne komisije, ki naj bi razrešila spor glede ameriškega vohunskega letala in 24 članov posadke, ki so morali v nedeljo po trčenju s kitajskim lovskim letalom zasilno pristati na kitajskem otoku Hainan.
Busheva priljubljenost upada
07. 04. 2001 00.00
Anketa televizije CBS kaže, da ameriški predsednik George Bush izgublja podporo v javnosti. Medtem ko ga je po enaki anketi pred mesecem dni podpiralo 60 odstotkov Američanov, ga danes le še 53 odstotkov. CBS ugotavlja, da je glavni razlog za padec podpore kritično mnenje Američanov o Bushevi sposobnosti upravljanja z gospodarstvom.
Posadka se počuti dobro
06. 04. 2001 00.00
Ameriški diplomati, ki so se danes vnovič srečali s posadko ameriškega vohunskega letala, ki je v nedeljo zasilno pristalo na kitajskem otoku Hainan, so sporočili, da je počutje članov posadke dobro in da so vsi zdravi. Današnje srečanje je bilo drugo, ameriški diplomati so posadko prvič obiskali v torek.
Peking zahteva opravičilo
05. 04. 2001 00.00
Štiri dni po trčenju ameriškega vohunskega letala in kitajskega lovca so odnosi med državama še vedno napeti. Združene države so sicer izrazile obžalovanje zaradi smrti kitajskega pilota, vendar pa uradni Peking pa še vedno zahteva opravičilo za nesrečo.
Hudi spopadi na Zahodnem bregu
03. 04. 2001 00.00
V sinočnjih ognjevitih spopadih med izraelskimi in palestinskimi silami na Zahodnem bregu je bil ubit izraelski vojak. V zadnjih 24 urah je bil tako ubit že drugi pripadnik izraelske vojske. Po incidentu je v Betlehemu prišlo do srditih spopadov, v katerih je izraelska vojska uporabila tudi tanke. Pri tem naj bi bilo ranjenih vsaj šest Palestincev, med njimi tudi štiri letna deklica.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Nova ohladitev med ZDA in Kitajsko?
02. 04. 2001 00.00
Na Kitajskem še vedno zadržujejo 24 članov posadke ameriškega vohunskega letala, ki je v nedeljo trčilo s kitajskim lovcem in prisilno pristalo na kitajskem ozemlju. V Pekingu dogodka sploh še niso komentirali, medtem pa Pentagon trdi, da je letalo letelo v mednarodnih vodah, kakih 100 kilometrov od otoka Hainan.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Bush zavrnil sporazum o emisiji plinov
29. 03. 2001 00.00
Bela hiša je včeraj sporočila da je predsednik Bush zavrnil dogovor iz Kjota na Japonskem, v katerem so se države dogovorile o zmanjšanju emisije škodljivih plinov. Ameriški predsednik Bush sporazumu nasprotuje, ker je v nasprotju z ameriškimi gospodarskimi interesi. ZDA so največji proizvajalec ogljikovega dioksida na svetu.
Rupel v Washingtonu
29. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.
Rupel danes v Washingtonu
28. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je danes popoldne v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.
Powell in Vedrine o Balkanu
27. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom v Washingtonu zatrdil, da so odnosi med ZDA in Francijo zelo trdni in so bili taki že vrsto let. Powell in Vedrine sta se pogovarjala o vprašanju ameriške nacionalne protiraketne obrambe (NMD), Bližnjem vzhodu, evropski varnostni politiki, Makedoniji, Iraku in Rusiji. Francoski zunanji minister je Powellu med drugim prenesel prošnjo svoje vlade, da naj bodo ZDA prizanesljive do novih oblasti v Beogradu. Konec meseca poteče rok, ko mora predsednik George Bush kongresu potrditi, da ZR Jugoslavija sodeluje s haaškim sodiščem, od česar je odvisna nadaljnja ameriška finančna pomoč Beogradu.
Albanski uporniki pri Skopju
24. 03. 2001 00.00
Del albanskih skrajnežev v Makedoniji se je iz Tetova premaknil proti vasi Gračane, ki je od Skopja oddaljena le slabih 10 kilometrov, leži pa ob jugoslovansko-makedonski meji, je danes poročal makedonski časnik Dnevnik. Skrajneži naj bi se naselili v zapuščene hiše v vasi, kmalu pa naj bi tam odprli novo fronto. Makedonski premier Ljubčo Georgievski je sinoči potrdil, da makedonska vojska še ni začela operacije za uničenje albanskih skrajnežev, in dodal, da se šibka makedonska država oborožuje in pridobiva čas. Georgievski je to izjavil na skopskem letališču, medtem ko je vojska prevzela štiri ukrajinske helikopterje, pričakujejo pa še dve pošiljki helikopterjev iz Grčije.
Bush in Qian o Tajvanu in človekovih pravicah
23. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši sprejel namestnika kitajskega premiera Qian Qichena, pri čemer sogovornika nista mogla skriti različnih stališč glede nekaterih političnih vprašanj. Bush je sicer govoril o medsebojnem spoštovanju, vendar poudaril, da obstajajo razlike. "Za našega kitajskega gosta ne more biti nobeno presenečenje, da verjamem v verske svoboščine in bom karseda državniško, karseda vljudno poudaril, da naša država spoštuje in časti verske svoboščine," je pred srečanjem dejal Bush. "Tam kjer imamo skupne interese, lahko dosegamo napredek v naših odnosih. Kjer se ne strinjamo, pa imamo lahko dobro izmenjavo mnenj," je dejal Qian.
Za postopnost urejanja razmer na Bližnjem vzhodu
21. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in izraelski premier Ariel Šaron sta se v torek na prvem medsebojnem srečanju, odkar sta letos nastopila položaj, načelno dogovorila za postopen pristop k reševanju izraelsko-palestinskih težav, pri čemer bodo ZDA bolj od daleč opazovale, kaj se bosta sprti strani dogovorili med seboj. "Moja administracija si bo prizadevala za položitev temeljev za mir in bo skupaj z bližnjevzhodnimi državami skušala dati miru priložnost. Miru ne bomo skušali vsiliti, ampak bomo skušali olajšati pot do miru," je dejal Bush. Šaron pa je poudaril, da je za Izrael na prvem mestu vprašanje varnosti, in šele ko bo ta zagotovljena, se je pripravljen pogajati o mirovnem sporazumu s Palestinci.
Ozemlje v zameno za mir
20. 03. 2001 00.00
Izraelski premier Ariel Šaron se je v ponedeljek v Washingtonu srečal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom, svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice in direktorjem CIA Georgem Tenetom, v torek pa ga bo sprejel predsednik George Bush. Šaron bo v sredo obiskal še New York, kjer se bo pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom in predstavniki judovskih organizacij v mestu. Glavni namen Šaronovega obiska v ZDA je pridobivanje ameriške podpore za njegov pristop k reševanju izraelsko-palestinskega spora in prepričevanje ameriške administracije, da bi pritisnila na Palestince, naj ustavijo nasilje.
Bush in Mori za gospodarsko okrevanje
20. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in japonski premier Joširo Mori sta po srečanju v Beli hiši v skupni izjavi za javnost potrdila trdne dvostranske odnose, pri čemer je po njunem mnenju ameriško-japonska zveza temelj miru in stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji. Največ časa sta v pogovorih namenila gospodarskim temam, predvsem težavam, v katerem se je znašlo japonsko gospodarstvo, ter sodelovanju pri vzpodbujanju rasti v obeh državah in po svetu. Ameriški predsednik je japonskemu premieru tudi obljubil, da si bodo ZDA prizadevale za čimprejšnje sprejetje Japonske v stalno članstvo Varnostnega sveta ZN.
Bush in Mori o gospodarstvu
19. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes v Beli hiši sprejel japonskega premiera Jošira Morija, ki je včeraj prispel na obisk v Washington. Bush in Mori se bosta pogovarjala predvsem o gospodarstvu in medsebojnih odnosih, za katere je Bush že med predsedniško kampanjo trdil, da jih je treba izboljšati. Ameriški predsednik se bo najverjetneje tudi uradno opravičil za nesrečno potopitev japonske ribiške ladje minuli mesec nedaleč od Havajev, pri čemer je umrlo devet potnikov in članov posadke.
Umik enot ZDA iz Bosne in Hercegovine
15. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. V skladu s tem načrtom bodo ameriške enote opustile vsakodnevno patruljiranje, kar bo prevzela civilna policija, vojska pa naj bi posredovala le v primeru izbruha spopadov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
Costner proti jedrski vojni
14. 03. 2001 00.00
Ameriški igralec Kevin Costner je izrazil željo, da bi si svetovni voditelji ogledali njegov najnovejši film, saj meni, da možnosti jedrskega spopada ne jemljejo dovolj resno. Film z naslovom Trinajst dni, režiserja Rogerja Donaldsona, govori o kubanski raketni krizi leta 1962. Film sta si že ogledala sedanji in nekdanji ameriški predsednik George Bush in Bill Clinton. Costner, ki je v London dopotoval na britansko premiero filma, je izrazil željo, da bi si film ogledal tudi britanski premier Tony Blair. Dodal je, da se ljudje vedemo, kot da možnost jedrskega spopada sploh ne obstaja.
Američani bombardirali svojo enoto
13. 03. 2001 00.00
Ameriški lovski bombnik F/A-18 Hornet je na vadbenem letu v bližini kuvajtsko-iraške meje odvrgel 250-kilogramsko bombo na položaje zavezniških, kuvajtsko-ameriških, sil. Pri tem je bilo šest vojakov ubitih, ranjenih pa naj bi jih bilo vsaj pet. Med smrtnimi žrtvami je pet ameriških vojakov in novozelandski opazovalec, dva med ranjenimi pa naj bi bila Kuvajčana. Vojaki so opazovali skupno vajo kuvajtsko-ameriških sil, vendar so bili v dometu izstrelkov in bomb. Ubiti vojaki so bili namreč del enote, ki je na vaji usmerjala izstrelke na izbrane tarče. Vse ranjene so že prepeljali v ameriško vojaško bolnišnico v Nemčiji.
Manjšine izpostavljene policijski samovolji
12. 03. 2001 00.00
Statistični urad ameriškega pravosodnega ministrstva je ugotovil, da imajo temnopolti ali Američani latinskoameriškega rodu dvakrat več možnosti, da bo policija proti njim uporabila silo, kot jo imajo belci. Temnopolte voznike avtomobilov bodo veliko prej zaustavili, preiskali, vklenili ali aretirali kot bele voznike. Okrog dva odstotka temnopoltih in Latinoameričanov, ki so imeli leta 1999 srečanje iz oči v oči s policisti, je prijavilo uporabo sile ali grožnjo z uporabo sile, medtem ko je med belci to storil le odstotek.
Miloševića do 30. marca ne bo v Haag
11. 03. 2001 00.00
Predsednik srbske vlade Zoran 195144inđić je v pogovoru za Glas javnosti povedal, da bo postopek proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću sprožen, ko bo zbranih dovolj dokazov. Takrat po 195144inđićevih besedah o zadevi ne bodo odločali ne on ne glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte ne ameriški predsednik George Bush, ampak preiskovalni sodnik in javni tožilec v Beogradu.
Bush prepovedal stavko mehanikov
10. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sindikatu mehanikov četrtega največjega ameriškega letalskega prevoznika Northwest prepovedal stavko. Za zdaj le za naslednjih 60 dni, s čimer je podaljšal rok za pogajanja med mehaniki in upravo. Mehaniki pri Northwestu so napovedali, da bodo v ponedeljek začeli stavko, če uprava ne privoli v njihove zahteve v novi kolektivni pogodbi. Bush pa je hkrati zagrozil tudi zaposlenim pri drugih letalskih prevoznikih, da ne bo dovolil motenj v ameriškem letalskem prometu, kar pomeni, da bo šel po stopinjah republikanskega predhodnika Ronalda Reagana in v primeru potrebe ukazal delovno obveznost. Reagan je to storil z ameriškimi kontrolorji letenja, ki za domače letališče v Washingtonu še danes nočejo uporabljati imena "Ronald Reagan Airport". Po mnenju predstavnikov sindikata mehanikov je Bushev ukrep znak lastnikom družbe, da se jim ni treba naprej pogajati s sindikati. V dosedanjih pogajanjih so se že dogovorili za dogovor pri zavarovanju. Če sindikat in vodstvo družbe do sredine maja ne uspejo doseči dogovor, ima sindikat pravico stavkati.
Nova veleposlanika ZDA v ZN in Veliki Britaniji
07. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je uradno nominiral upokojenega diplomata Johna Negroponteja na položaj veleposlanika ZDA v ZN. "John Negroponte bo med najpomembnejšimi člani zunanjepolitične ekipe v moji administraciji, pri čemer si bo prizadeval za uresničitev naše vizije ZN kot organizacije, ki se je sposobna soočati z izzivi 21. stoletja in obenem služiti interesom držav članic," je v izjavi zapisal Bush ter obenem obljubil, da bo njegova administracija pri izgradnji trdnih odnosov z ZN tesno sodelovala s kongresom. John Negroponte bo na položaju veleposlanika ZDA v ZN nasledil Richarda Holbrooka, ki se je sicer že pred časom umaknil s položaja.
Cheney zapustil bolnišnico
06. 03. 2001 00.00
Ameriškega podpredsednika Dicka Cheneya so danes izpustili iz bolnišnice George Washington v ameriški prestolnici, potem ko so mu zdravniki ponovno odmašili srčno arterijo. Zdravniki so zatrdili, da med preiskavami niso našli "nobenega dokaza", da bi 60-letni Cheney preživel že peti srčni napad. Cheneyeva predstavnica Mary Matalin je pojasnila, da bo podpredsednik okrevanje nadaljeval na svojem domu, z delom pa naj bi znova začel prihodnji teden.
Streljanje na ameriški srednji šoli
05. 03. 2001 00.00
V Kalifornijski srednji šoli v predmestju San Diega je dijak prvega letnika ubil dve, ranil pa trinajst oseb, večinoma dijakov. Dijaka so identificirali kot Charlesa Andrewa Williamsa, tožilec pa je že napovedal, da bodo fanta obtožili kot odraslega. Po podatkih prič naj bi Williams streljal na sošolce povsem naključno in med tem štirikrat napolnil revolver.
Krst letalonosilke Ronald Reagan
05. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v virginijski ladjedelnici Newport News prisostvoval krstu letalonosilke, ki bo nosila ime 40. predsednika ZDA Ronalda Reagana. Steklenico šampanjca je ob boku letalonosilke razbila Reaganova soproga Nancy, ob strani pa so ji stali Bush s soprogo Lauro ter ladjar William Fricks. Letalonosilka Ronald Reagan, ki bo predana namenu komaj leta 2003, je predzadnja iz razreda Nimitz in prva, ki nosi ime še živeče osebe.
Cheney o politiki do Iraka
05. 03. 2001 00.00
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v pogovoru za televizijo CNN dejal, da bo predsednik George Bush kmalu pojasnil politiko ZDA do Iraka. "V ne preveč oddaljeni prihodnosti bomo sposobni razjasniti kaj je to, kar upamo, da lahko dosežemo v zvezi z Irakom," je dejal Cheney in s tem posredno potrdil, da ZDA nimajo jasne politike do Iraka. Cheney je potožil, da je nova administracija od nekdanje ameriške vlade glede Iraka nasledila zmešnjavo.
Republikanci proti pravilom zaščiti delavcev
04. 03. 2001 00.00
Republikanski senatorji v ameriškem senatu nameravajo v kratkem odpraviti pravila za zaščito na delovnih mestih, ki jih je ob hudem nasprotovanju poslovnih krogov sprejel nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Pravila od delodajalcev zahtevajo, da morajo omogočiti take delovne pogoje, ki bodo zmanjšali nevarnost delovnih okvar in poškodb, do katerih pride zaradi ponavljajočih se delovnih gibov. Delovna pravila so bila namenjena preprečevanju poškodb, na primer pri tajnicah, delavcih za tekočim trakom in drugih, ki dolga leta izvajajo repetitivne gibe ali opravljajo delo v enakem položaju.