george washington
Bush čestital Šaronu
07. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je sinoči po telefonu čestital novemu izraelskemu premieru Arielu Šaronu za zmago na volitvah. Bush je Šarona poklical takoj, ko je njegov nasprotnik, dosedanji premier Ehud Barak, priznal poraz. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je dejal, da je Bush izrazil pripravljenost na sodelovanje s Šaronom še posebej glede miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu.
Kanadski premier pri Bushu
06. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sprejel prvega tujega državnika, kanadskega premiera Jeana Chretiena. Bush je na srečanju zavrnil ugibanja, da bi kateri od sosednjih držav dal prednost pred drugo. Voditelja sta se dotaknila tudi spornih tem, saj Kanada nasprotuje Bushevemu načrtu vrtanja nafte na zaščitenem območju Aljaske, prav tako pa ima pomisleke glede ameriškega načrta vzpostavitve nacionalne protiraketne obrambe. Bush in Chretien sta govorila tudi o nekaterih mejnih vprašanjih, aprilskem vrhu držav Ameriške konference v Quebecu in trgovinski menjavi.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Bush za znižanje davkov
25. 01. 2001 00.00
Po včerajšnjem srečanju s predstavniki demokratov in republikancev v kongresu je ameriški predsednik George W. Bush ocenil, da ga stanje v ameriškem gospodarstvu ne navdaja s takšnim optimizmom, kot bi si želel. Zato je po njegovem mnenju toliko bolj nujno potrebno izpeljati načrt znižanja davkov.
Predlog reforme šolstva v ZDA
24. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je v Beli hiši predstavil svoj načrt izboljšanja ameriškega šolskega sistema, o čemer je skupaj z načrtom davčnih olajšav najpogosteje govoril med predvolilno kampanjo. Medtem ko so davčne olajšave zaradi opozicije demokratov trši oreh, pa naj bi bila šolska reforma nekaj, o čemer bi republikanci in demokrati hitreje našli skupni jezik ter s tem Bushu omogočili prvo zakonodajno zmago že na začetku mandata. Poleg Busha so sicer svoj načrt reform predstavili tudi demokrati na čelu z nekdanjim podpredsedniškim kandidatom, senatorjem Joeom Liebermanom.
Kakšen je novi predsednik
21. 01. 2001 00.00
Potem ko je v Belo hišo prišel novi ameriški predsednik George W. Bush, se vsi sprašujejo, kakšen je v resnici. Ameriški mediji so izsledili naslednje podatke: Bushev najljubši igralec je Jack Nicholson, najljubša knjiga je roman Larryja McMurtryja o divjem zahodu Lonesome dove (Osamljena golobica). Med njegove največje vrline spada, da ne gleda televizije. Njegov najljubši zajtrk je sestavljen iz žitaric, obogatenih s proteini, sicer pa se rad loti vsake hrane z žara in brokolija, upreti pa se ne more kokosovi piti. Srečate ga lahko v njegovi najljubši restavraciji Cooper's Old Time v Teksasu. Med njegove priljubljene glasbenike sodijo Everly Brothers, Buddy Holly in Van Morrison, njegov najljubši film pa je Reševanje vojaka Ryana. Bush vsak dan preteče pet kilometrov, rad pa igra tudi golf in baseball. Novi ameriški predsednik pa ni ponočnjak - vsak dan gre v posteljo že ob pol desetih.
Clinton še zadnjič nagovoril američane
19. 01. 2001 00.00
Bill Clinton je iz Ovalne sobe v Beli hiši še zadnjič nagovoril Američane. V sedemminutnem govoru v najbolj gledanem času je izrazil upanje za nadaljevanje uspešne politike zadnjih osmih let, ki se odraža tudi v najdaljšem neprekinjenem obdobju gospodarske rasti v ZDA doslej.
Kongres potrdil Busha
07. 01. 2001 00.00
Podpredsednik Al Gore, demokratski kandidat za predsednika ZDA, je po uradni dolžnosti Georga W. Busha včeraj proglasil za zmagovalca predsedniških volitev. Ameriški kongres je na posebnem zasedanju tako tudi uradno potrdil republikanca Georgea W. Busha za zmagovalca ameriških predsedniških volitev avgusta lani. Dva meseca po volitvah sta oba domova kongresa po pričakovanjih potrdila glasovanje elektorskega kolidža, na katerem so delegati političnih strank v prestolnicah posameznih zveznih držav in okrožju Kolumbija 18. decembra Bushu (in podpredsedniškemu kandidatu Dicku Cheneyu) namenili zanesljivo večino 271 elektorskih glasov, Goreu (in Liebermanu) pa 266.
Shalikashvili priporočil podpis CTBT
06. 01. 2001 00.00
Nekdanji poveljnik generalštaba združenih poveljstev ameriške vojske general John Shalikashvili je v obsežni študiji, ki jo je eno leto oblikoval na prošnjo predsednika Billa Clintona, priporočil, da ZDA ratificirajo Sporazum o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), ki so jo republikanci v senatu s tesnim izidom 51:48 zavrnili oktobra 1999.
Bush bo imenoval še zadnje tri ministre
02. 01. 2001 00.00
Na novinarski konferenci v Austinu naj bi novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush drevi imenoval še zadnje ministre v svoji vladi. Tako naj bi bila znana imena ministrov za promet, delo in energetiko.
Bush imenoval nove člane administracije
30. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush je včeraj imenoval štiri nove člane svoje administracije, in sicer ministre za zdravstvo, izobraževanje, notranje zadeve in za vojne veterane.
Rumsfeld novi obrambni sekretar
29. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush je imenoval 68- letnega Donalda Rumsfelda za novega obrambnega sekretarja. Rumsfeld je funkcijo obrambnega ministra opravljal že med letoma 1975 in 1977, v času predsedovanja Geralda Forda. Po Bushovih besedah je Rumsfeld »
Bush pripravlja nova imenovanja
28. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush je novinarjem na Floridi, kjer preživlja božični dopust, dejal, da bo do konca tedna objavil še nekaj imen za kabinetne položaje v svoji novi administraciji. Med pomembnejšimi položaji, za katera Bush še ni objavil imen, so ministri za obrambo, izobraževanje, zdravstvo in socialo, energetiko, notranje zadeve, delo ter transport. Med temi je največja neznanka pomemben položaj ministra za obrambo, ki ga v demokratski administraciji Billa Clintona zaseda republikanec William Cohen. Že med povolilnim zapletom na Floridi se je govorilo, da je Bush pripravljen imenovati nekdanjega demokratskega senatorja iz Georgije Sama Nunna, vendar je ta delo v vladi odklonil.
Partnerstvo med EU in ZDA
19. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je ob začetku pogovorov s predsedujočim EU, francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, in predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem v Washingtonu dejal, da kljub nekaterim neizogibnim trgovinskim sporom med ZDA in EU od nove ameriške administracije pričakuje nadaljevanje sicer dobrih odnosov. Clinton je poudaril, da so trgovinska vprašanja sicer pomembna, vendar so samo del odnosov med ZDA in EU. Francoski predsednik Chirac pa je dejal, da je Clinton močno zaznamoval zgodovino sodobnega sveta in transatlantske odnose. Chirac je še izrazil prepričanje, da bodo ti odnosi odlični tudi potem, ko bo postal 43. predsednik ZDA George W. Bush.
Bush nominiral tri nove svetovalce
18. 12. 2000 00.00
Bodoči predsednik ZDA George W. Bush bo danes začel s serijo srečanj v Washingtonu, ki naj bi izoblikovali njegovo administracijo. V naslednjih treh dneh se bo srečal z vodilnimi kongresniki obeh strank, obiskal bo predsednika odbora federalnih rezerv Alana Greenspana, predsednika Clintona in podpredsednika Gorea, ter mogoče člane njegovega bodočega kabineta. Že sinoči pa je Bush v Austinu objavil tri nova imenovanja. Svojo svetovalko za zunanjepolitična vprašanja Condoleezzo Rice je nominiral za svetovalko za nacionalno varnost, kar je prva ženska na tem mestu. Izvedenka za politične zadeve je bila 18 mesecev Busheva svetovalka v času njegove predvolilne kampanje. Vrhovnega sodnika države Teksas Alberta Gonzalesa je imenoval za svetovalca v Beli hiši, svojo dolgoletno predstavnico za odnose z javnostmi Karen Hughes pa imenoval za svetovalko predsednika. Vsi trije izbrani so sredi štiridesetih let. Na novinarsko vprašanje, ali naj bi Američani imenovanje dveh žensk –
George W. Bush osebnost leta
17. 12. 2000 00.00
Uredništvo ameriškega tednika Time je za osebnost, ki je pomembno zaznamovala letošnje leto, izbrala zmagovalca ameriških predsedniških volitev Georga W. Busha. Uredništvo tednika je laskavi naslov "osebnost leta" podelilo že triinsedemdesetič. Kot je povedal odgovorni urednik tednika Walter Isaacson, je uredništvo Bushu tradicionalno nagrado podelilo predvsem zato, ker si je uspel zagotoviti edinstveno podporo svoje Republikanske stranke.
Afroameričan državni sekretar
16. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni predsednik ZDA George W. Bush je za položaj državnega sekretarja predlagal 63-letnega upokojenega generala Colina Powella, nekdanjega načelnika združenih poveljstev ameriške vojske. S tem se je v javno življenje vrnila ena izmed najbolj občudovanih ameriških osebnosti. Bush je svojo odločitev sporočil na novinarski konferenci na neki osnovni šoli v mestu Crawford v Texasu, kar je neke vrste poklon Powellu, ki že sedem let opravlja prostovoljno delo z otroki. "General Powell je ameriški junak, ameriški vzor in velika ameriška zgodba," je Bush dejal svojemu občinstvu. "Povabil sem ga, naj postane 65. ameriški državni sekretar. Njegova življenjska pot ga je pripravila na to, da bo lahko izpolnjeval dolžnosti, ki jih bo od njega zahteval ta položaj," je svojo odločitev pojasnil Bush.
Bush prejema čestitke
14. 12. 2000 00.00
Šestintrideset dni po volitvah za 43. ameriškega predsednika, kar štirih štetjih glasovnic na Floridi in pravnih sporih na pristojnih sodiščih je demokratski kandidat Al Gore priznal poraz in svojemu tekmecu Georgu Bushu mlajšemu čestital za zmago. Bush je kmalu zatem v zmagoslavnem govoru v Austinu poudaril, da se bo zavzemal za dobro vseh Američanov.
Bo Al Gore priznal poraz?
13. 12. 2000 00.00
Kandidat demokratov za ameriškega predsednika Al Gore je po razsodbi ameriškega zveznega vrhovnega sodišča o neustavnosti ročnega štetja glasovnic očitno opustil upanje, da bo postal novi ameriški predsednik. Kot je poročala televizijska hiša CNN, je svoje privržence v zvezni državi Florida danes pozval, naj opustijo prizadevanja za ročno štetje spornih glasovnic, danes zvečer po lokalnem času (predvidoma med 2. in 3. uro zjutraj po srednjeevropskem času) pa naj bi glede sodbe vrhovnega sodišča dal izjavo za javnost, v kateri bo po pričakovanjih priznal poraz, tako da bo novi, 43. ameriški predsednik postal guverner Teksasa George Bush.
Pred nastopi na vrhovnem sodišču ZDA
11. 12. 2000 00.00
Predstavniki ameriških predsedniških kandidatov Georga Busha ml. in Ala Gora so dan pred ustno predstavitvijo argumentov na vrhovnem sodišču ZDA glede zakonitosti ročnega preštevanja glasov na Floridi na različnih televizijskih postajah ubrali pomirljive tone. Gorov odvetnik David Boies je za televizijo NBC zatrdil, da bo podpredsednik zagotovo priznal poraz, če mu vrhovno sodišče ZDA ne bo naklonjeno, in da bo Busha podprl kot svojega predsednika. Podobne besede je za isto televizijo izrekel tudi Bushev pravni zastopnik na Floridi James Baker, ki je prav tako zatrdil, da bo volja vrhovnega sodišča ZDA spoštovana.
Na potezi je vrhovno sodišče ZDA
01. 12. 2000 00.00
Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.
ZDA v pričakovanju odločitve vrhovnega sodišča
20. 11. 2000 00.00
Republikanski ameriški predsedniški kandidat George W. Bush je v nedeljo na vrhovno sodišče Floride naslovil zahtevo, naj ustavi ročno preštevanje glasov v treh okrožjih na Floridi in omogoči razglasitev zmagovalca predsedniških volitev v ZDA. Obenem je Bush predložil dokaze, s katerimi naj bi dosegel, da sodišče ne bi upoštevalo ročno preštetih glasovnic. Bushevi odvetniki se sklicujejo na dejstvo, da floridski zakon jasno določa rok, do katerega je potrebno prešteti glasovnice. Floridski volilni zakon namreč določa, da je potrebno glasovnice prešteti v enem tednu po volitvah. Ta rok se je iztekel 14. novembra, zato Bushev tabor ocenjuje, da je državna sekretarka Floride Katherine Harris sprejela pravo odločitev, ko je zahtevala ustavitev ročnega preštevanja glasov. Bushev demokratski protikandidat Al Gore je svoje gradivo, s katerim zahteva prav nasprotno, sodišču predložil že v soboto. Demokratski kandidat za podpredsednika Joseph Lieberman je danes izjavil, da bi morali na Floridi vnovič prešteti tudi glasovnice iz tujine, ki so jih izpolnili vojaki, oblasti pa so jih zaradi domnevnih tehničnih nepravilnosti zavrnile. Takšnih glasovnic naj bi bilo 1527, njihova pomanjkljivost pa je v tem, da so imele premalo žigov. Vrhovno sodišče je minuli petek razsodilo, da uradni izidi volitev na Floridi ne bodo potrjeni, dokler se ne izreče o omenjenih zahtevah obeh taborov. Zaslišanje bo potekalo danes, vsaka stran pa ima za predstavitev svojih argumentov na voljo eno uro.
Demokrati na vrhovnem sodišču
18. 11. 2000 00.00
Državna sekretarka Floride Katherine Harrisova bo danes objavila uradne izide predsedniških volitev na Floridi. Opoldan po krajevnem času se namreč izteče rok, do katerega morajo biti preštete glasovnice volilcev s stalnim prebivališčem na Floridi, ki so glasovali v tujini. Šlo naj bi za kakih 2500 glasovnic, saj je bilo doslej v uradni izid volitev na Floridi že vključenih kakih 14.000 glasovnic iz tujine.
Busheva prednost pred Gorom
18. 11. 2000 00.00
Na Floridi so danes končali s preštevanjem glasov iz tujine. Republikanski predsedniški kandidat George W. Bush ima po zadnjih neuradnih podatkih na Floridi 927 glasov prednosti pred demokratskim kandidatom Alom Gorom.
Po odločitev na sodišče?
16. 11. 2000 00.00
Kandidata za ameriškega predsednika, republikanec George W. Bush in demokrat Al Gore, ostajata nepopustljiva v bitki za Belo hišo, katere izid pa bo, kot se zdi, nazadnje odvisen od odločitve sodišč. Napetost med obema taboroma se približuje vrelišču, medtem pa je Gore danes pri pravosodnih oblasteh vložil novo pritožbo proti republikancem. Gore je sicer včeraj Bushu predlagal srečanje na štiri oči, ki pa ga je slednji gladko zavrnil. Oba kandidata imata namreč različna stališča tako glede načina kot tudi nadaljevanja vnovičnega preštevanja glasov v ameriški zvezni državi Florida, ki je s svojimi 25 elekorskimi glasovi ključna pri odločitvi o tem, katerega kandidata so Američani 7. novembra izvolili za svojega 43. predsednika.
Komisija zahteva ponovno štetje
12. 11. 2000 00.00
V okrožju Palm Beach na Floridi so na štirih voliščih, kjer naj bi volilci zaradi nepreglednosti glasovnic namesto za predsedniškega kandidata demokratov Ala Gora pomotoma glasovali za kandidata Reformne stranke Pata Buchanana, ponoči končali ročno preštevanje glasovnic. Volilna komisija je po enem odstotku preštetih glasovnic sporočila, da je Gore pridobil 36 glasov, republikanski predsedniški kandidat George Bush ml. pa izgubil tri. Komisija je zahtevala ponovno štetje skupno prek 425.000 glasovnic na vseh voliščih v tem okrožju. Policija v Miamiju pa je v enem od hotelov v središču mesta odkrila zaprto volilno skrinjico, ki jo je policija takoj zapečatila. Ni znano, kako se je skrinjica znašla v hotelu. Volilni štab Ala Gora je sinoči zahteval, da pravni svetovalci republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega umaknejo pritožbo, s katero želijo preprečiti ponovno preštevanje glasov v nekaterih okrožjih na Floridi. "Pozivamo Bushev tabor, naj umakne tožbo, ter omogoči vnovično in natančno preštevanje vseh glasov na Floridi. Če je Bush resnično prepričan v svojo zmago na Floridi, ni razloga za strah pred ročnim preštevanjem glasov," je dejal posebni odposlanec Ala Gora na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christopher. Kandidat, ki bo zmagal na Floridi, bo dobil glasove tamkajšnjih 25 elektorjev in bo zmagovalec ameriških predsedniških volitev.
O predsedniku bodo odločali glasovi iz tujine
10. 11. 2000 00.00
Po ponovnem preštetju volilnih glasov v vseh 67 okrožjih v ameriški zvezni državi Florida republikanski predsedniški kandidat George W. Bush po podatkih ameriške tiskovne agencije AP vodi pred demokratom Alom Gorom s 327 glasovi. Za dokončne izide volitev je treba prešteti še glasove ameriških državljanov s Floride, ki so glasovali v tujini. Ti izidi naj bi bili znani do 17. novembra.
NATO zavrnil zahtevo ruske vojske
10. 11. 2000 00.00
Zveza NATO je danes zavrnila zahtevo ruskega vojaškega vrha po pregledu podmornic držav članic zavezništva, da bi tako osvetlili okoliščine avgustovske nesreče ruske jedrske pomornice Kursk, ki je potonila v Barentsovem morju. Načelnik ruskega generalštaba general Anatolij Kvašnin, ki se je v četrtek v Bruslju sestal s kolegi iz držav članic zveze NATO, je od slednjih zahteval, naj pokažejo svoje flote, da bi lahko preverili, ali v zadnjem času na kateri od ladij ni prišlo do poškodb, in obenem "ovrgli dvome" glede okoliščin nesreče Kurska, v kateri je umrlo vseh 118 članov posadke.