giuseppe
Marco Pantani končal letošnji Tour
19. 07. 2000 13.17
Italijanski kolesarski superzvezdnik Marco Pantani je zaradi črevesnih težav sklenil letošnjo kolesarsko dirko po Franciji. Pantani, sicer zmagovalec ene najtežjih kolesarskih dirk na svetu iz leta 1998, je na včerajšnji zadnji gorski etapi francoske pentlje v začetku prepričljivo kolesaril in zasedal vodilne položaje, na vzponu na Col de Colombiere pa je začutil bolečine in s hudimi napori v cilj prikolesaril s skoraj štirinajstimi minutami zaostanka za včerajšnjim zmagovalcem - Francozom Richardom Virenqueom.
Zabel zmagovalec četrte etape
25. 02. 2000 20.36
Nemški kolesar Erik Zabel (Telekom) je zmagovalec 187-kilometrske etape od Jative do Castellona na dirki po Valenciji. V ciljnem šprintu je tesno ugnal najboljšega italijanskega šprinterja Maria Cipollinija (Saeco), tretji pa je bil z istim časom Čeh Jan Svorada (Lampre).
Pantani na dirki po Valenciji
21. 02. 2000 17.39
Italijanski kolesar Marco Pantani, ki ni nastopal vse od izključitve na Giru d'Italia 6. junija lani, se bo na tekmovanja vrnil v torek na dirki po Valenciji. 29-letni Gusar za prvo dirko ne napoveduje vrhunskih izidov, saj mu bo omenjena dirka služila predvsem za dvig forme pred letošnjimi največjimi tekmami.
V Trstu vrh o Videmskem sporazumu
10. 11. 1999 20.54
V palači tržaške prefekture je danes potekal vrh o t.i. Videmskem sporazumu med delegacijama Italije in Slovenije. Slovensko delegacijo je vodil Jože Šušmelj, italijansko pa Giuseppe Jacoangeli. Kot je Šušmelj povedal za slovenski program RAI v Trstu, sta se delegaciji pogovarjali o urnikih na mejnih prehodih.
Puccinijeva opera Tosca v Križankah
25. 08. 1999 16.43
Sinoči je bila v okviru ljubljanskega poletnega festivala v izvedbi mariborske opere uprizorjena opera Giacoma Puccinija Tosca. Krstna predstava te glasbene drame v treh dejanjih je bila izvedena leta 1900 v Rimu. Besedilo za opero sta po Victorienu Sardouju napisala Luigi Illica in Giuseppe Giaccosa. Sinočnjo predstavo je dirigiral italijan Stefano Pellegrino Amato, režiral pa Krunoslav Cigoj. Scenografija je bila delo Giusseppa Ranchettija, za kostume pa je poskrbel Fabio Bergamo.
Po 56 letih našel denarnico
12. 08. 1999 09.19
78-letni Giuseppe Fuggi je po 56 letih našel denarnico, ki jo je izgubil v zimi 1942/1943, ko je kot vojak italijanske vojske služil na Azurni obali. Delavci so med prenavljanjem neke stare hiše v Saint Tropezu našli denarnico z njegovimi dokumenti in ljubezensko pismo njegove nekdanje zaročenke Biance, ki je ni videl nikoli več. Gospod Fuggi danes živi v Rimu, je vdovec in ima tri otroke.
Vuelta bržkone brez Pantanija
10. 08. 1999 11.46
Italijan Marco Pantani bržkone ne bo nastopil na kolesarski dirki po Španiji. Vodja moštva Giuseppe Martinelli, ki je v sredo obiskal ''Pirata'', je povedal, da ima Pantani vneto koleno, da je moral počivati pet dni in da ga bržkone ne bo na Vuelti (od 16. do 20. avgusta). ''Marco si želi nastopov in zanesljivo se bo udeležil oktobrskega svetovnega prenstva v Veroni,'' je pojasnil Martinelli.
V Dortmundu porabili največ
30. 07. 1999 16.11
Za 37. sezono v nemški nogometni ligi (bundesliga) je 18 prvoligašev za nakup novih igralcev namenilo rekordnih 303 milijona mark. Najglobje so v žep segli pri Borussiji iz Dortmunda, kjer so za nakupe porabili 41,5 miljona, osem milijonov manj pa so zapravili pri podprvaku Evrope Bayernu. Slednji so opravili najdražji nakup v letošnjem prestopnem roku v Nemčiji. Prestop Paula Sergia iz Rome jih je stal 15 milijonov mark.
Guerini dobil kraljevsko etapo
14. 07. 1999 18.44
Italijan Giuseppe Guerini je zmagovalec 10. etape 86. kolesarske dirke po Franciji. Guerini si je zmago v 220 kilometrov dolgi kraljevi etapi s tremi gorskimi cilji najvišje kategorije privozil na zadnjih kilometrih. Dobrih dvajset sekund za njim je v cilj prišla prva skupina zasledovalcev, v kateri je bil tudi Američan Lance Armstrong, ki je na ta način brez težav ubranil vodstvo v skupnem seštevku dirke.
Profesorji tržaškega konservatorija solidarni z Glasbeno matico
11. 05. 1999 20.00
Profesorji, ki poučujejo na tržaškem glasbenem konservatoriju Giuseppe Tartini, so oblikovali posebno izjavo, v kateri opozarjajo na kritične razmere, v katerih se je znašla Glasbena matica. Njeni uslužbenci namreč že od lanskega decembra niso dobili plač.
Sinopoli bo vodil dresdenski orkester do leta 2007
28. 04. 1999 11.56
Italijanski dirigent Giuseppe Sinopoli bo dresdensko državno kapelo (Staatskapelle) vodil do leta 2007. 52-letni Sinopoli, ki je na čelu enega najstarejših evropskih simfoničnih orkestrov od leta 1992, je dejal, da mu je v veliko čast, da lahko še naprej vodi orkester, ustanovljen leta 1584. Sicer pa bo nemški orkester pod taktirko Sinopolija odšel na turnejo na Japonsko, Kitajsko, v Španijo, Italijo in ZDA, udeležil pa se bo tudi festivalov po Nemčiji in Avstriji. Italijanski dirigent bo v spomin na nekdanjega dirigenta dresdenskega orkestra Fritza Buscha, ki je umrl leta 1951, izvedel koncertni verziji Verdijevih oper Trubadur in Simon Boccanegra s Placidom Domingom v naslovnih vlogah.
Da Vincijeva Zadnja večerja ponovno na ogled
28. 04. 1999 11.54
Ena najznamenitejših poslikav na svetu, Zadnja večerja Leonarda da Vincija, na stenah samostana v Milanu bo po 22 letih restavriranja od danes ponovno na ogled javnosti. Milanski vojvoda Ludovic Sforza je okoli leta 1495 naročil naslikati zadnjo Kristusovo večerjo z 12 apostoli na stene obednice samostana Svete Marije. Delo je bilo končano v treh letih. Da Vinci ni uporabil tehnike freske, temveč je slikal s tempero in oljem, in sicer na dve plasti ometa iz mavca. Vendar pa mavec, lepilo in olje, ki jih je uporabil umetnik, v nasprotju s fresko, ki zidu pusti dihati, zadržujejo vlago v notranjosti zidu. Dodatna vlaga je v obednico prihajala tudi iz kuhinje. Giuseppe Basile iz italijanskega Inštituta za restavracijo je pojasnil, da je poslikava praktično začela propadati, še preden je bila končana. Leta 1799 so samostan spremenili v vojašnico, od leta 1897 pa do druge svetovne vojne je bil v poslopju muzej. V zavezniškem bombardiranju avgusta leta 1943 je bil muzej uničen, Zadnji večerji pa je bilo čudežno prizanešeno. Vsa štiri stoletja je bila poslikava vsakih 30 do 40 let deležna številnih obnovitev. Zadnje restavriranje se je začelo leta 1977.
NATO naj bi uporabljal izstrelke z ohišjem iz osiromašenega urana
21. 04. 1999 10.44
Japonski dnevnik Mainiši v današnji izdaji navaja, da zveza NATO med zračnimi operacijami nad ZRJ uporablja izstrelke, katerih ohišje je sestavljeno iz osiromašenega urana.
Operacija NATA se nadaljuje; apachi prispeli v Albanijo
20. 04. 1999 19.44
Britanski premier Tony Blair je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze NATO Javierjem Solano v Bruslju dejal, da je zveza NATO v napadih na ZRJ doslej uničila polovico jugoslovanskih bojnih letal vrste mig-29, četrtino letal vrste mig-21, tretjino vojaških letal super galeb ter četrtino zalog goriva. Zavezništvo je poškodovalo več vojaških letališč, omajalo poveljniški sistem in poškodovalo ceste, po katerih so jugoslovanske oblasti zagotavljale dobavo za sile na Kosovu, je dejal britanski premier. Poudaril je še, da NATO s predsednikom ZRJ Slobodanom Miloševićem ne bo sklepal kompromisov. Napade na cilje v ZRJ bo NATO nadaljeval, dokler Milošević ne bo izpolnil zahtev mednarodne skupnosti.
NATO že 23. noč nadaljeval napade na ZRJ
16. 04. 1999 21.51
Zveza NATO je sporočila, da je v noči na petek izvedla enega najintenzivnejših napadov na cilje v ZRJ, v katerih so letala jugoslovanski vojski in silam na Kosovu in po vsej državi povzročila hudo škodo. V Beogradu sta se srečala srbski predsednik Milan Milutinović in zmerni voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova. Spodnji dom ruskega parlamenta pa je z veliko večino podprl včlanitev ZRJ v unijo z Rusijo in Belorusijo.
NATO o izboljšanju taktike pri napadih na cilje v ZRJ
16. 04. 1999 16.54
Vojaški predstavnik zveze NATO Giuseppe Marani je danes v Bruslju povedal, da je zavezniško vojaško vodstvo začelo razmišljati o izboljšanju taktike pri napadih na cilje v ZRJ, ki bi omogočila boljšo identifikacijo tarč in zmanjšala možnost za ponovitev napak, kot je bila sredina, ko je pilot po pomoti napadel civilni konvoj na Kosovu.
Za fojbe so pristojni sodniki in ne politiki
03. 03. 1999 16.35
Občina Trst bo pri pravosodnem in zunanjem ministrstvu vložila pobudo za obnovitev sodne preiskave o fojbah, ki jo je sprožil rimski tožilec Giuseppe Pititto, sodišče pa jo je nedavno razveljavilo. Zahtevo za obnovitev procesa je dalo Nacionalno zavezništvo, pobudo pa bo na pristojne organe v imenu občinskega odbora vložil tržaški podžupan Roberto Damiani.
V Avditoriju v petek balet Šeherezada
25. 02. 1999 16.02
V portoroškem Avditoriju bo jutri, 26. februarja, na sporedu baletna predstava Šeherezada. Gre za eno najbolj priljubljenih dramskih koreografij baletnega repertoarja, povzeta pa je iz simfonične pesnitve Nikolaja Rimskega Korsakova.
Profašist umrl pod skalpelom postkomunista
11. 02. 1999 09.26
V torinski bolnišnici Molinate je tik pred operacijo v 53. letu starosti umrl vodja poslanske skupine Nacionalnega zavezništva v italijanskem parlamentu Giuseppe Tatarella. Tatarelli so nameravali zaradi kroničnega hepatitisa presaditi jetra, vendar se je njegovo srce zaustavilo tik pred začetkom operacije. Poseg naj bi opravil dr. Saliconi, eden najbolj priznanih evropskih specialistov, ki ima za seboj več kot petsto uspešno opravljenih operacij in le eno s smrtnim izidom. Ironično pri tem je, da je Saliconi za razliko od svojega pacienta član Komunistične stranke. Po pisanju italijanskega časopisja je Tatarella septembra lani zavrnil ponudbo, da mu preko vrste priskrbijo jetra za presaditev. Tatarella je dejal, da bo čakal, da pride na vrsto.
Hoteli na Obali med prazniki zasedeni
31. 12. 1998 13.37
Nastanitvene zmogljivosti hotelov v Portorožu in Piranu so, ob štirih večjih hotelskih objektih, ki jih ta čas prenavljajo, do ponedeljka, 4. januarja, popolnoma zasedene z domačimi in tujimi gosti.
Končana vaja zveze NATO in Partnerstva za mir
27. 11. 1998 11.37
S taktično operativno prikazano vajo in slovesnostjo v letalskem oporišču Slovenske vojske v Cerkljah se je danes uradno končala vaja zveze NATO in Partnerstva za mir CAE '98.
Trinajsti Film Video Monitor v Gorici
23. 10. 1998 09.36
V Gorici se danes nadaljuje program festivala 13. Film Video Monitor. V jutranjih urah igrano-dokumentarni film Silvana Furlana Deklica s frnikulami o slovenski filmski zvezdi Iti Rini dopolnjuje razstavo, ki jo je v foyerju kulturnega doma postavil muzejski oddelek Slovenske kinoteke.
Krilov zmagovalec prvega violinskega tekmovanja
27. 04. 1998 10.10
Ruski violinist Sergej Krilov je zmagovalec prvega mednarodnega violinskega tekmovanja v Cremoni, so sporočili organizatorji tekmovanja v tem rojstnem kraju znanih izdelovalcev violin Stradivari.
Italijanski baron je 50 let živel v hotelu
15. 04. 1998 08.25
Kar 50 let je premožni italijanski baron živel v znamenitem hotelu Hotel delle Palme v središču sicilijanskega Palerma. Kot so poročali italijanski časniki, je Giuseppe di Stefano pred kratkim umrl v starosti 91, v skladu z njegovo zadnjo željo pa so ga pokopali čisto potihem in brez hrupa. Domišljijo Sicilijancev sta podžigala "izgnanstvo" v najlepšem hotelskem apartmaju, na katerega se je di Stefano obsodil sam, ter njegov življenjski slog. Di Stefana so opisovali kot skrivnostnega in ekscentričnega moškega. Kot pravi legenda, naj bi ga mafija prisilila, da se je "živ zazidal".
Italijanska katoliška cerkev se je opravičila judovski skupnosti
03. 04. 1998 17.25
Italijanska katoliška cerkev priznava, da je v Italiji obstajal antisemitizem, zato se judovski skupnosti opravičuje ter ob tem izraža obžalovanje, je zapisano v dokumentu italijanske škofovske konference, ki ga je danes v Rimu objavila italijanska judovska skupnost. Kot poudarja pismo, ki ga je 16. marca predsednik sekretariata škofovske konference za dialog med cerkvami Giuseppe Chiaretti izročil rimskemu rabinu Eliu Toaffu ter predsednici Zveze judovskih skupnosti v Italiji Tullii Zevi, "sedanjost od nas zahteva, da ne glede na preteklost priznamo resničnost dejstev ter sprejmemo odgovornost zanje, tudi če so le-ta boleča".
Zlati pečat Jugoslovanske kinoteke za Emirja Kusturico
11. 03. 1998 08.47
Filmski režiser Emir Kusturica bo z jutrišnjem dnem bogatejši še za eno nagrado. Jugoslovanska kinoteka mu bo namreč podelila Zlati pečat. Omenjeno priznanje ta jugoslovanska filmska ustanova podeljuje za "izjemen prispevek k razvoju filmske kulture", doslej pa so ga že prejeli italijanski režiser Giuseppe De Santis, grški režiser Teo Angelopulos, češki režiser Jirzi Menzel in filmska igralka norveškega rodu Liv Ullman.