gladino
Nevarnost izlitja nafte s potopljene ladje
07. 11. 2002 00.00
Med drugo svetovno vojno potopljena nemška vojna ladja Blucher je začela pokati in obstaja nevarnost, da se bo nafta v trupu izlila v morje.
Mednarodni dan zaščite ozonske plasti
16. 09. 2002 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1987 ob podpisu montrealskega protokola o snoveh, ki škodujejo ozonskemu plašču, izbrala 16. september za mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Ozon pa se je izkazal za neizogiben pogoj življenja na Zemlji.
Jadransko morje je kristalno čisto
13. 09. 2002 00.00
Sluzenje morja je le še spomin, so ugotovili strokovnjaki morskih opazovalnic na omenjenem območju. Kdor se je za počitnice na severnem Jadranu odločil v septembru, bo užival v kristalno čisti vodi.
Izgradnja kopije Noetove barke
28. 08. 2002 00.00
Medtem ko znanstveniki preiskujejo Črno morje, da bi našli Noetovo barko, je neki bolgarski zgodovinar sporočil, da bo za turiste rekonstruiral svetopisemsko barko in jo celo izpopolnil z živalskimi pari.
Na Tasmaniji naplavilo orjaškega lignja
22. 07. 2002 00.00
Na obalo avstralske zvezne države Tasmanije je naplavilo ogromnega, 250 kilogramov težkega lignja, ki bi bil lahko na novo odkrita živalska vrsta.
Slovenska obala cveti
10. 07. 2002 00.00
Na slovenskem primorju se je pred dnevi pojavilo močno onesnaženje morja. Rastlinski plankton tvori sluzasto snov, podobno sladkorju, ki jo veter nosi proti obali.
Potres stresel Tajvan
15. 05. 2002 00.00
Močnejši potresni sunek z močjo 6.2 po Richterjevi lestvici je stresel tajvansko prestolnico Taipei. Epicenter potresa je bil 9 km severno-vzhodno stran od otoka, povzročil pa naj bi le manjšo škodo.
90 let od potopa Titanica
14. 04. 2002 00.00
Titanikova tragedija je gotovo najbolj znana pomorska nesreča v zgodovini. 90-obletnico dogodka s spominskimi slovesnostmi obeležujejo predvsem v Titanicovem domačem pristanišču Southampton.
Tožba zaradi potopa
05. 03. 2002 00.00
Po trditvah ameriških pogajalcev kyotski protokol o zmanjšanju toplogrednih plinov, ki ga ZDA niso podprle, ne bi rešil malih otoških držav v Tihem oceanu pred potopitvijo.
Po sledeh skrivnostnega bitja
21. 12. 2001 00.00
Velikanski ligenj, ki je velik 7 metrov in živi 4700 metrov pod morsko gladino, že nekaj časa vznemirja znanstveno srenjo. Razširjen je po vsem svetu od Mehiškega zaliva, Atlantika, Pacifika do Indijskega oceana.
Črna Marija je bila bela
30. 04. 2001 00.00
Kip črne device v španskem samostanu Montserrat v bližini katalonske prestolnice Barcelona, eden največjih verskih spomenikov v španskogovorečem svetu, je bila sprva bel, so sporočili iz samostana. Temna koža device iz 12. stoletja je dolgo begala strokovnjake, nedavne radiološke raziskave pa so pokazale, da je bil kip device iz belega topola sprva pobarvan v belo, kasneje pa je potemnel zaradi svinca v barvi, kadil in ogljikovega dioksida, ki ga izdihavajo milijoni romarjev. Potemneli lik so kasneje pobarvali v rjavo, v 19. stoletju pa v črno barvo, je povedal predstojnik samostana Hose Maria Soler. Barve kože device zdaj ne bodo več spreminjali, ker je medtem postala zgodovinska znamenitost samostana Montserrat, ki leži v previsni steni 725 metrov nad morsko gladino.
Jedrska podmornica v Kopru
02. 04. 2001 00.00
Zjutraj je iz italijanskih teritorialnih voda v slovenske vode priplula ameriška podmornica Norfolk. Že od sobote se v pristanišču nahaja spremljevalna ladja Emory's Land. Podmornica bo v Kopru ostala do petka, 6. aprila, po zagotovilih ministrstva za obrambo pa ni oborožena z jedrskim orožjem. Za varnost ob prihodu ameriške jedrske podmornice je bilo po policijskih poročilih na kopnem v pripravljenosti sto uniformiranih policistov, za ukrepanje na morju pa je imela pomorska policija pripravljenih deset plovil s posadkami.
Jutri protest proti jedrski podmornici
01. 04. 2001 00.00
Skupina Neutro, ki nasprotuje vstopu Slovenije v zvezo NATO in podpira iskanje alternativ Evropski uniji, jutri v Kopru pripravlja protest zoper prihod ameriške jedrske podmornice Norfolk v koprsko pristanišče. Protestu se bodo pridružili ribiči, člani Neodvisnega sindikata Slovenije s Ptuja ter člani Urada za intervencije. Prireditelji akcije državljane in državljanke pozivajo, da "skupaj pokažemo sebi, našim politikom in tudi mednarodni javnosti, da smo še vedno narod miru in sožitja, da ne pristajamo na širitev in uporabo jedrskega orožja, ter da v malo toplejši, a še vedno trajajoči hladni vojni ne bomo nagibali tehtnice v korist nobenega pola".
Mir izven dosega ruskih radijskih zvez
22. 03. 2001 00.00
Predstavnica Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Larisa Laščinska je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo VTA sporočila, da na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir še naprej poteka polnjenje akumulatorjev. Mir je med današnjo deveto obkrožitvijo Zemlje letel na srednji višini 216,8 kilometra. Zadnjega od treh vžigov motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki bo iztirila Mir, načrtujejo jutri ob 6.07 in 36 sekund po srednjeevropskem času.
Iz potopljene ploščadi izteka nafta
21. 03. 2001 00.00
Na kraju, kjer se je sinoči pred brazilsko obalo potopila največja naftna ploščad na svetu, je doslej nastal že 20 kvadratnih kilometrov velik naftni madež, strokovnjaki pa opozarjajo na za ta letni čas značilne morske tokove, ki bi madež utegnili zanesti v bližino kopnega, kar bi povzročilo veliko ekološko katastrofo.
Na Madžarskem grozijo poplave
06. 03. 2001 00.00
Narasle vode reke Tise ogroža približno 30.000 ljudi in 20 občin na severovzhodu Madžarske. Predsednik madžarske vlade Viktor Orban je položaj na območju označil kot resnega, vlada pa naj bi še danes razglasila izredne razmere. Oblasti se za zdaj niso odločile za preselitev prebivalcev, vendar pa skušajo na območju s pomočjo 3200 vojakov in štirih helikopterjev okrepiti nasipe reke Tise. Gladina reke Tise se je davi povzpela na 7,16 metra, predtem so najvišjo gladino te reke namerili novembra 1998, ko so strokovnjaki izmerili 7,08 metra. Madžarski meteorologi vzrok za poplave pripisujejo nedavnim obilnim padavinam v sosednji Ukrajini.
Reke ponovno začele naraščati
07. 01. 2001 00.00
Po Sloveniji so pretoki rek zaenkrat še srednji, ponekod veliki, v spodnjih delih porečij pa se zmerno povečujejo. Tudi plimovanje morja je povišano. V noči na ponedeljek in v ponedeljek bodo reke po vsej državi pričele ponovno naraščati. Ob intenzivnih padavinah in taljenju snega bodo najbolj porasle reke v zahodni in severni Sloveniji. Največji pretoki rek na teh območjih, predvsem Soča, lahko dosežejo tudi dvoletno povratno dobo. Ob večji namočenosti zemljine se bo ponovno povečala nevarnost proženja zemeljskih plazov.
Našli ribo živi fosil
11. 12. 2000 00.00
Južnoafriški potapljači so nedavno odkrili ribo, znano kot živi fosil, ki naj bi izvirala izpred 300 do 400 milijonov let. Prvi je nenavadno ribo z izrastlinami, podobnimi nogam, 28. oktobra letos opazil južnoafriški potapljač Peter Venter.
Papuo Novo Gvinejo stresel potres
16. 11. 2000 00.00
Območje Papue Nove Gvineje sta danes stresla že dva močna potresla. Prvi je imel moč 8. stopnje po Richterjevi lestvici, tri ure po njem pa je to območje stresel še en, tokrat z močjo 7,7. stopnje. Žarišče drugega potresa je bilo na območju otoka Nova Britanija. Prvi potres je povzročil popotresne morske valove cunamije, ki so v vaseh Rabaul in Kokopo na Novi Britaniji poškodovali več zgradb.
Potresni sunki na Japonskem
14. 11. 2000 00.00
Japonsko so danes stresli štirje potresni sunki. Eden od sunkov je dosegel moč 5,9 stopnje po Richterjevi lestvici. Žarišče potresa je bilo 50 kilometrov pod morsko gladino v Tihem oceanu. Območje je približno 12 ur kasneje stresel nov potres, tokrat z močjo 5,5 stopnje po Richterju in z epicentrom na istem mestu kot pri predhodnem potresu.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.
Tragedija pod goro Kitzsteinhorn
11. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v predoru podzemne železnice na avstrijskem ledeniškem smučišču pod goro Kitzsteinhorn pri Kaprunu, je umrlo okrog 170 ljudi. Vlak, ki sprejme 180 ljudi, je bil v trenutku nesreče poln, iz gorečega vlaka pa se je rešilo le osem ljudi. Smučarji iz mariborskega smučarskega kluba Branik so k sreči zamudili usodno vožnjo. Na prizorišču nesreče so že ves dan reševalne ekipe, ki se skušajo prebiti v predor.
Arheologi odkrili svetišče Ilirov
07. 10. 2000 00.00
Arheologi so v neki jami na hrvaškem polotoku Pelješac odkrili že skoraj 2000 let nedotaknjeno svetišče Ilirov. "Svetišče je povsem ohranjeno. Našli smo tudi več kot sto kilogramov keramičnih predmetov," je za hrvaške medije povedal eden od arheologov. Med najdenimi predmeti so tudi amfore in krožniki, na katerih so upodobljeni človeški liki. Pri odkritju so sodelovali tudi britanski in kanadski strokovnjaki. Iliri so bili etnična skupina, ki so se sredi 2. tisočletja pr. n. št. naselili na zahodnem delu Balkanskega polotoka in ob Jadranski obali. Ilire so si podredili Rimljani, kasneje pa so se na njihovo ozemlje naselili Slovani. Po mnenju enega od hrvaških arheologov je kultna jama nastala verjetno že pred kakimi 8000 leti, bila pa naj bi neke vrste svetišče rodovitnosti. Jama leži 370 metrov nad morsko gladino.
Loch Ness na svetovnem spletu
08. 09. 2000 00.00
Na pošast iz Loch Nessa bodo 24 ur na dan, 365 dni na leto, odslej prežale podvodne videokamere. Prijatelji pošasti, ki so do sedaj sedeli ob obrežju jezera na Škotskem in čakali na pojav Nessie, se bodo lahko sedaj usedli za domači računalnik in na svetovnem spletu spremljali dogajanje na jezeru in pod njegovo gladino. Posnetke jezera lahko noč in dan spremljate na naslovu , in upate na čudež. Nek zakonski par iz Teksasa trdi, da je pošast na internetu zagledal 5. junija lani, od takrat pa je stran na spletu obiskalo več kot 800.000 ljudi.
Nov svetovni rekord v potapljanju na dah
20. 08. 2000 00.00
Heimo Hanke iz nemškega Heidelberga je v švicarskem jezeru Nünburger See postavil nov svetovni rekord v potapljanju na dah. Obtežen s 25-kilogramsko utežjo se je 38-letni športnik včeraj na dah potopil do globine 112 metrov, pod vodo pa je ostal štiri minute in 22 sekund.
Bo pomoč na dnu morja prepozna
20. 08. 2000 00.00
Na kraj nesreče ruske jedrske podmornice
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Začel se je tretji poskus reševanja posadke
16. 08. 2000 00.00
Ruska mornarica je davi začela tretji poskus reševanja 116 članov posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je v nedeljo potopila v Barentsovem morju. V reševalni kapsuli so prvič tudi reševalci.
Našli neprecenljivi imenik s Titanika
05. 08. 2000 10.55
Črn, usnjen imenik z verjetno najbolj znane potopljene ladje Titanik, ki so ga minuli mesec ukradli iz Muzeja znanosti in industrije v Chicagu, so našli. Ukradel ga je varnostnik, ki je tudi prijavil izginotje imenika. Imenik, na katerem je napis Maryland Club Rye, je sicer del razstave, na kateri je mogoče videti več kot 300 predmetov, ki so jih našli med ostanki Titanika. Po besedah predstavnice muzeja, je imenik neprecenljive vrednosti. Našli so ga tri kilometre pod morsko gladino še z drugimi stvarmi v zaboju, ki je pripadal potniku Howardu Irwinu. Njegova prtljaga je že bila na Titaniku, sam pa je potovanje s Titanikom leta 1912 zamudil, ker se je zapletel v pretep in končal na neki drugi ladji. Obiskovalci muzeja si razstavo o Titaniku, ki so jo odprli februarja, lahko ogledajo do 4. septembra.
Našli neprecenljivi imenik s Titanika
05. 08. 2000 00.00
Črn, usnjen imenik z verjetno najbolj znane potopljene ladje Titanik, ki so ga minuli mesec ukradli iz Muzeja znanosti in industrije v Chicagu, so našli. Ukradel ga je varnostnik, ki je tudi prijavil izginotje imenika. Imenik, na katerem je napis Maryland Club Rye, je sicer del razstave, na kateri je mogoče videti več kot 300 predmetov, ki so jih našli med ostanki Titanika. Po besedah predstavnice muzeja, je imenik neprecenljive vrednosti. Našli so ga tri kilometre pod morsko gladino še z drugimi stvarmi v zaboju, ki je pripadal potniku Howardu Irwinu. Njegova prtljaga je že bila na Titaniku, sam pa je potovanje s Titanikom leta 1912 zamudil, ker se je zapletel v pretep in končal na neki drugi ladji. Obiskovalci muzeja si razstavo o Titaniku, ki so jo odprli februarja, lahko ogledajo do 4. septembra.