glasbe
Festival jazz glasbe v Montrealu
04. 07. 1999 12.41
V Montrealu te dni poteka 20. festival jazz glasbe, ki je letos v znamenju Milesa Davisa.
Mednarodni romski festival v Strasbourgu
02. 07. 1999 21.47
V Strasbourgu te dni poteka mednarodni festival Romov, s katerim želijo njegovi prireditelji pokazati, da ''Rom ni zgolj violinist, ki igra Kalinko''. Glasbeni program festivala je raznovrsten in pokriva različne glasbene zvrsti, od flamenka, jazza in tradicionalne glasbe, ki bodo v času prireditve združile različne skupine in glasbenike iz Švedske, Romunije, Madžarske, Nemčije, Francije in Ukrajine. Na festivalu bodo prvič predstavili tudi nov romski cirkuški mjuzikl, ki predstavlja tradicionalno življenje Romov, spremembe in cirkuške umetnosti. Festival, ki se odvija na prostem, je za Rome pomembna priložnost za druženje in ponovno odkrivanje lepote romske kulture, trajal pa bo do sobote.
Štirideseti Jazz festival
02. 07. 1999 20.54
V okolici Križank znova odmeva jazz, kjer se pod okriljem Cankarjevega doma odvija jubilejni, že štirideseti festival tovrstne glasbe. Ugledni izvajalci jazza iz številnih držav se bodo na križevniškem odru izmenjevali tri večere.
Glasbeno poletje v Bohinju
01. 07. 1999 19.42
S sedmimi koncerti vrhunskih domačih zasedb klasične glasbe, ki se jim bodo pridružili priznani solisti iz tujine, v razširjenem časovnem okviru med 9. julijem in 28. avgustom bo letošnje Glasbeno poletje v Bohinju (GPB), ki ga četrto leto prireja založniško podjetje Didakta, umetniško pa oblikuje Roman Leskovic, doseglo raven, ki si ga ta, doslej že uveljavljen in za gorenjsko turistično območje dobrodošel festival želi ohraniti tudi v prihodnje, je ob predstavitvi GPB v Ljubljani dejal Rudi Zaman iz Didakte. Niz koncertov v izjemno akustični cerkvici sv. Martina v Srednji vasi, nekaj kilometrov od jezera, bo začel komorni ansambel Slovenicum z dirigentom Urošem Lajovicem ter solistom, violistom Aleksandrom Miloševom, sklenila pa ga bosta flavtistka Irena Grafenauer in klarinetist Mate Bekavac s skupnim programom.
Folklorni festival Folkart
28. 06. 1999 17.46
Mariborski festival Lent, tisti med slovenskimi festivali, ki kot najbolj zgodnji ''odpre'' poletje, pa tudi eden najpestrejših in po skupnem številu prireditev najobsežnejši, po ''uverturi'' konec minulega tedna začenja z glavnino napovedanega dogajanja. Na glavnem festivalskem prizorišču, plavajočem odru na Dravi, bo jutri slovesno odprtje mednarodnega folklornega festivala Folkart, koncerte za različne starosti in okuse bodo pripravili Neca Falk z gosti, saksofonski kvartet Slap, trio Renata Chicca, pevke in glasbeniki KUD Šmartno ob Paki, avstrijska The Beatles Double Group, pozno zvečer pa bo na Lentu premierno prikazana skupna produkcija slovenskih pouličnih gledališč, predstava z naslovom Passion. Medtem se v okviru otroškega Lenta nadaljujejo delavnice, športno dogajanje je v znamenju košarke in šaha, glasbeno pa bogatijo tudi koncerti rock in etno glasbe.
Koncert Michaela Jacksona s prijatelji
25. 06. 1999 18.01
Na olimpijskem stadionu v Muenchnu potekajo še zadnje mrzlične priprave na nedeljski dobrodelni koncert Michaela Jacksona s prijatelji. Izkupiček koncerta bodo namenili otrokom v stiski. Svoj nastop so med drugim že potrdili Luciano Pavarotti, Andrea Bocelli, Kelly Family, Scorpions in Vanessa Mae. Na koncertu, ki bo trajal devet ur, naj bi nastopilo prek 400 zvezdnikov popularne in klasične glasbe, kot častna gostja pa bo spregovorila tudi filmska igralka Elisabeth Taylor.
Ormoško poletje na grajskem dvorišču
23. 06. 1999 09.51
Na prostem pred ormoškim Gradom bo jutri, na predvečer Dneva državnosti, proslava, ki bo obenem zaznamovala začetek letošnjega Ormoškega poletja, ki bo trajalo do 28. avgusta.
Festival sodobne glasbe v Strasbourgu v barvah Španije
22. 06. 1999 11.06
Na letošnjem festivalu sodobne glasbe v Strasbourgu Musica, ki bo potekal od 18. septembra do 2. oktobra, se bo predstavila Španija, in sicer s 129 deli, med katerimi bo 34 premiernih izvedb. Festival bo odprl Proyecto Gerhard, eden najmlajših španskih ansamblov, ki izvajajo glasbo 20. stoletja. Zatem bo nastopil Španski nacionalni orkester, ki se bo predstavil z delom baskovskega skladatelja Luisa de Pabla. Na festival je povabljen tudi Simfonični orkester španske radiotelevizije. Na prireditvi bodo izvajali tudi dela kakih 20 skladateljev Južne Amerike, med temi Kolumbijca Harolda Vasqueza Castanede, Čilenca Marca Antonia Pereza-Ramireza in Daniela Augusta D'Adama iz Argentine. Nočni kabareti na festivalu pa bodo v znamenju flamenca, tanga in arabsko-anadaluzijske glasbe.
Začetek 29. mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje
21. 06. 1999 07.07
S koncertom nemškega godalnega kvarteta Rosamunde se je sinoči v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah začel 29. mednarodni festival komorne glasbe Groblje '99. Ta, po mnenju kritikov ''elitni godalni kvartet'', ki doma in po svetu nastopa nekaj manj kot desetletje in je sposoben ''vrhunskega komornega muziciranja'', je začel niz šestih festivalskih koncertov domačih in tujih komornih zasedb in solistov, ki se bodo približno enkrat na teden vrstili v omenjeni baročni cerkvi in se sklenili konec julija v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.
Tarzan prvič kot risani film
20. 06. 1999 17.57
Eden najbolj priljubljenih junakov sedme umetnosti se vrača na filmska platna, tokrat kot junak risanega filma. V studijih Walta Disneya so namreč posneli prvi risani film o Tarzanu. Od leta 1912, ko je Edgar Rice Burroughs objavil prvo zgodbo o Tarzanu, je junak džungle navdihnil že več sto televizijskih nadaljevank, filmov, stripov in knjig. V Disneyevih studijih so pri snemanju risanega filma uporabili najsodobnejšo računalniško tehnologijo in tridimenzionalno animacijo. Avtor glasbe je znani britanski pevec Phill Collins, svoje glasove pa so posodili Tony Goldwyn (Tarzan), Minnie Driver (Jane), Glenn Close, Rosie O'Donnell in Nigel Hawthorne.
Konec prijateljstva med Sionom in Celovcem
18. 06. 1999 19.14
Med predstavniki kandidature treh dežel in kandidature Siona za pridobitev zimskih olimpijskih iger leta 2006 je v Seulu prišlo do ostrega spora. Predstavniki treh dežel očitajo Sionu nepošten način pri pridobivanju glasov, enako pa velja za Švicarje. Prvi so se pritožili predstavniki Siona. Na otvoritvi 109. generalne skupščine MOK so olimpijski predstavniki namreč poslušali koncert klasične glasbe, v katerem je bilo precej skladb avstrijskih komponistov. Zaradi domnevno ''preveč avstrijskega'' programa, je Sion MOK-u poslal protestno pismo.
Muhca - zadnja premiera Primorskega dramskega gledališča
17. 06. 1999 10.56
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo danes v Kanalu ob Soči premierno uprizorilo komedijo Muhca italijanskega renesančnega komediografa Angela Beolca Ruzanteja. To je obenem zadnja predstava letošnje sezone.
Portret Buena Vista Social Club odpira vrata Jazz Festa na Dunaju
15. 06. 1999 18.55
Premiera filmskega portreta Buena Vista Social Club bo v četrtek, 17. junija v dunajskem kinu Gartenbau naznanila začetek tradicionalnega festivala džeza Jazz Fest Wien 99.
Ljubljanska županja podelila letošnje Župančičeve nagrade
10. 06. 1999 22.41
Ljubljanska županja Vika Potočnik je na nocojšnji slovesnosti na Ljubljanskem gradu podelila letošnje Župančičeve nagrade. Nagrade za posebne dosežke na vseh področjih kulture podeljuje mesto Ljubljana že od leta 1965, doslej pa jih je prejelo že 226 ustvarjalcev in poustvarjalcev.
V Modeni nocoj koncert Pavarottija in prijateljev
01. 06. 1999 20.30
Slavni italijanski tenorist Luciano Pavarotti bo skupaj s prijatelji nocoj v Modeni priredil dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen otrokom na Kosovu in v Gvatemali. Na koncertu bodo sodelovala zveneča imena svetovne zabavne glasbe.
Avstrijsko odlikovanje Joseju Carrerasu
29. 05. 1999 19.22
Španski operni pevec Jose Carreras je bil včeraj na Dunaju odlikovan z avstrijskim državnim odlikovanjem, ki ga je dobil ''za umetniško obogatitev Avstrije'' in kot ''veleposlanik glasbe''. Carreras bo imel drevi na Dunaju koncert ob stoti obletnici smrti Johanna Straussa. Spremljal ga bo Dunajski filharmonični orkester pod taktirko Zubina Mehte.
Šesti mednarodni multimedijski festival Ex Ponto '99
21. 05. 1999 18.52
V Ljubljani se bo z opoldanskim pogovorom z režiserjem in koreografom Josefom Nadjom v galeriji Equrna začel 6. mednarodni multimedijski festival Ex Ponto '99. Do srede, 26. maja, se bodo na različnih prizoriščih po Ljubljani - v Slovenskem mladinskem gledališču, Operi, gledališču Glej, KUD France Prešeren, atriju Magistrata, galeriji ŠKUC in galeriji Equrna -predstavili ustvarjalci s področja gledališča, glasbe, filma in video produkcije iz Slovenije, Madžarske, Italije, Bosne in Hercegovine ter ZR Jugoslavije.
V Mariboru baleta na glasbo Čajkovskega in Ščedrina
21. 05. 1999 10.51
Plesalci baleta SNG Maribor so pripravili sodobni koreografiji baleta Francesca da Rimini na glasbo Petra I. Čajkovskega ter Ščedrinov balet Carmen po sloviti suiti Georgesa Bizeta. Premiera obeh baletov bo drevi ob 19.30 v veliki dvorani mariborskega gledališča.
Šesti mednarodni multimedijski festival Ex Ponto '99
18. 05. 1999 14.29
V Ljubljani bo od petka do srede, od 21. do 26. maja, potekal 6. mednarodni multimedijski festival Ex Ponto '99, na katerem bodo sodelovali ustvarjalci na področju gledališča, glasbe, filma in video produkcije iz Slovenije, Madžarske, Italije in ZR Jugoslavije. Avtor in vodja projekta je Damir Domitrović Kos, nosilec projekta je Društvo B 51.
Junija turneja Francoskega nacionalnega orkestra - tudi v Ljubljani
06. 05. 1999 20.48
Francoski nacionalni orkester se bo pod taktirko glasbenega direktorja, švicarja Charlesa Dutoita, med 6. in 12. junijem odpravil na koncertno turnejo francoske glasbe v šest mest petih evropskih držav, med drugim pa bo prišel tudi v Ljubljano, je pred dnevi sporočil Radio France.
Pred 175 leti praizvedba Beethovnove Devete simfonije
30. 04. 1999 10.30
Eno izmed slavnih del klasične glasbe, Beethovnovo Deveto simfonijo, bodo po 175 letih ponovno izvedli v praizvedbi: 7. maja bosta tako sir John Eliot Gardiner ter Orchestre Revolutionnaire et Romantique na Dunaju izvedla to slavno delo, sicer pa naj bi od 4. do 9. maja izvedli vseh devet simfonij. Med vsemi Beethovnovimi deli ima Beethovnova Deveta simfonija najdaljši čas nastanka. Prvotno naj bi bilo delo posvečeno Ferdinandu Reisu, nekdanjemu Beethovnovemu učencu ter takrat članu Londonske filharmonije. Deveta simfonija je bila pravzaprav določena za London, vendar do načrtovanega koncertnega potovanja ni prišlo. Nato je Beethoven nameraval simfonijo posvetiti ruskemu carju Aleksandru I., ker pa je ta umrl 1825, je bil na koncu izbran pruski Friderik Viljem II. Takrat že popolnoma oglušeli Beethoven ob praizvedbi ni več slišal navdušenja občinstva. O tem ga je s pomočjo pisane besede seznanil njegov dober prijatelj Anton Schindler.
Na koncertu Big Banda RTV Slovenija glasba Duka Ellingtona
25. 04. 1999 10.25
Ves glasbeni svet letos praznuje stoletnico rojstva pianista, aranžerja, vodje orkestrov ter skupin in enega največjih skladateljev tega stoletja Duka Ellingtona. Tudi tradicionalni letni koncert Big Banda RTV Slovenija, ki bo jutri, 26. aprila, ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, bo v znamenju glasbe Duka Ellingtona, saj bo orkester s slovitim ameriškim dirigentom, glasbenikom in profesorjem Herbom Pomeroyjem med drugim izvajal dela A Tone Parallel To Harlem, The Road Of The ''Phoebe Snow'', Rockin' In Rhythm in Chelsea Bridge.
Dubravka Tomšič navdušila newyorško občinstvo in kritike
22. 04. 1999 11.50
Slovenska pianistka Dubravka Tomšič je popolnoma prevzela poslušalce v dvorani Alice Tully Hall newyorškega Lincoln Centra, ki so spremljali njen ponedeljkov recital, podobno pa je bilo tudi s kritiki, ki so njeno igranje primerjali z nastopi največjih glasbenih virtuozov tega stoletja. New York Times je zgodbo o predstavi Dubravke Tomšič, ki jo je pripravil Newport Music Festival, objavil na prvi kulturni (umetnostni) strani in slovensko umetnico v nekaterih pogledih ocenil kot celo boljšo od njenega učitelja Arthura Rubinsteina.
Poklon klarinetistu, dirigentu in profesorju Mihu Gunzku ob jubileju
20. 04. 1999 16.57
Izvrstni slovenski klarinetist Miha Gunzek, ki se je preizkušal in dokazal v različnih zvrsteh glasbe, dirigent številnih zasedb, med njimi Delavske godbe Trbovlje v njenem zlatem obdobju, pa tudi pedagog, ki je vzgojil več kot sto poklicnih klarinetistov, je minulo soboto praznoval svoj 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti so mu kolegi pripravili koncert v portoroškem Avditoriju, Založba kaset in plošč RTV Slovenija pa je v počastitev Gunzkovega življenskega jubileja izdala zgoščenko z dvajsetimi posnetki (od tria Avgusta Stanka prek Gunzkovih posnetkov iz Beograda, z zabavnim in Plesnim orkestrom Radia Ljubljana do uspešnic Trboveljske godbe in simfoničnih posnetkov z orkestroma RTV Slovenija), ki je po besedah direktorja in odgovornega urednika ZKP ''skromen prerez bogatega ustvarjanja jubilanta kot solista in dirigenta''.
Srednjeevropski jazz iz Češke, Poljske in Madžarske
16. 04. 1999 17.37
Ljubitelji jazza bodo nocoj v Cankarjevem domu lahko prisluhnili trem malim jazzovskim zasedbam iz Češke, Poljske in Madžarske; sodeč po naslovu večera lahko poslušalci pričakujejo predstavitev srednjeevropske podobe in različic sodobne improvizirane glasbe.
Umrl country pevec Boxcar Willie
14. 04. 1999 14.53
Na svojem domu v Bransonu v ameriški zvezni državi Missouri je v 67. letu starosti umrl ameriški country pevec Boxcar Willie. Ameriški mediji so v torek poročali, da je pevec več let bolehal za levkemijo. Willie je veljal za predstavnika originalne ameriške folklorne in country glasbe. Teksačan je prepeval zlasti o življenju na ulici, brezdomcih in potepuhih. Rojen je bil leta 1931 v teksaškem kraju Sterret kot Lecil Martin. Več desetletij je potoval po državi in opravljal različna dela, v 70. letih pa začel kariero kot country pevec pod novim imenom Boxcar Willie.
Evropska jazzovska fundacija v Bruslju
10. 04. 1999 13.48
Francoski jazzovski producent Frank Hagage je te dni v Parizu napovedal ustanovitev Evropske jazzovske fundacije, katere namen bo ohranitev te zvrsti glasbe.
V Franciji izšla avtorizirana biografija Samuela Becketta
22. 03. 1999 12.26
Edina avtorizirana biografija Samuela Becketta (1906-1989), ki jo je napisal njegov dolgoletni prijatelj, Britanec James Knowlson, profesor francoščine na univerzi Reading, je pri založbi Solin Actes Suda letos izšla tudi v francoskem prevodu. Beckett, irski pisatelj in dramatik, Nobelov nagrajenec leta 1969, je biografijo odobril zadnje leto življenja. Knjiga, v kateri so zbrani vsi potrebni dokumenti in pri pisanju katere je sodeloval sam Beckett, prinaša novosti vsaj na treh področjih. Knowlson je v knjigi zabeležil Beckettovo ljubezen do glasbe in umetnosti ter njegovo politično delovanje, čeprav je neupravičeno veljal za apolitičnega. Beckett, ki je od leta 1928 živel v Franciji, je bil namreč član francoskega odporniškega gibanja, dejaven pa je bil tudi na področju zaščite človekovih pravic in boja proti apartheidu. Knowlson opisuje tudi pisateljev smisel za humor in vztrajnost. V pripovedi o življenju pisatelja avtor vpleta tudi analizo Beckettovih del.
V Mestni galeriji odprli Zimski salon
16. 03. 1999 19.01
V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled Zimski salon z naslovom Prostori onkraj hitrosti in hrupa, ki poskuša prikazati drugačen pogled na povezavo muldimedijske tehnike, glasbe in naravnih materialov. Salon so pripravili Dominik Križan, ki je poskrbel za izbor in povezavo video materiala, Bor Turel, ki je zaslužen za glasbo, Samo pa je oblikoval ozračje razstave.
Boštjan Sever v Kranju z Rdečo kapico
15. 03. 1999 17.59
Lutkar in animator Boštjan Sever bo v četrtek, 18. marca, v okviru abonmaja na gradu Khislstein (Tomšičeva 44) mladim gledalcem predstavil svojo priredbo ene najbolj znanih pravljic bratov Grimm Rdeča kapica.