glasov
Podpora Zagožnu
19. 10. 2000 00.00
V prostorih poslanske skupine SLS+SKD Slovenske ljudske stranke v državnem zboru so se danes na neformalnem srečanju, na katerem so analizirali slab volilni rezultat, sestali poslanci in nekateri ministri te stranke. Glede možnosti odstopa predsednika stranke Franca Zagožna so soglasno ocenili, da mora ta voditi stranko do kongresa, ki ga želijo temeljito pripraviti v začetku prihodnjega leta, je novinarjem med sestankom dejal poslanec SLS+SKD Janez Kramberger. Razpravljali so tudi o tem, ali bo stranka pripravljena sodelovati v prihodnji vladni koaliciji. Po besedah Krambergerja so glede tega vprašanja mnenja zelo deljena, večina poslancev pa se opredeljuje zato, da bi bili v opoziciji.
Neposredne mandate dobilo 60 kandidatov
17. 10. 2000 00.00
Seznam tistih, ki bodo prihodnja štiri leta sedeli v poslanskih klopeh nove velike dvorane državnega zbora, je sicer že znan, po oblikovanju nove vlade pa se bo najverjetneje še spremenil. Neposredne mandate je dobilo več kot šestdeset kandidatov.
Tuji tisk o volitvah
17. 10. 2000 00.00
El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.
Delni uradni rezultati volitev
16. 10. 2000 00.00
Po podatkih Republiške volilne komisije je od 1.586.828 volilnih upravičencev glasovalo 1.111.013 oziroma 70,01 odstotka volivcev. Oddanih je bilo 1.110.952 glasovnic, neveljavnih je bilo 36.822 glasovnic.
Vrstni red zmagovalnih strank
16. 10. 2000 00.00
Po podatkih Republiške volilne komisije se po preštetih 99,64 odstotka glasovnic vrstni red strank, ki naj bi prišle v državni zbor, ni spremenil.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Hrvaška o volitvah v Sloveniji
13. 10. 2000 00.00
Hrvaška tiskovna agencija Hina je danes obširneje poročala o nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. LDS nekdanjega premiera Janeza Drnovška je, kot piše Hina, največji favorit na nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih bo 1,5 milijona volilcev izbralo 90 poslancev v državni zbor.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
Divac novi predsednik Partizana
11. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski košarkar Vlade Divac, ki si kruh trenutno služi v ameriškem Sacramentu, je bil izbran za novega predsednika beograjskega košarkarskega kluba Partizan. Klubska uprava je Divaca potrdila z veliko večino glasov in tako zamenjala dosedanjega predsednika Ivico Dačića, ki je bil zagret privrženec politike zdaj že nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Napovedana presenetljiva koalicija
10. 10. 2000 00.00
Litovci so se na nedeljskih parlamentarnih volitvah v 141-članski seimas očitno odločili za premik v levo, a bodo prihodnjo litovsko vlado, kot kaže, oblikovali brez zmagovalne stranke - Koalicije socialdemokratov. Vlado naj bi po današnjih napovedih namreč sestavili drugouvrščena levosredinska stranka Nova zveza in desnosredinska tretjeuvrščena Liberalna zveza, ki naj bi si lahko zagotovili večino v parlamentu. Litovski predsednik Valdas Adamkus, ki bo imenoval mandatarja prihodnje vlade, je predlog obeh strank za zdaj sprejel, socialdemokrati pa so se na to že burno odzvali.
Kwasniewski prepričljivo zmagal
09. 10. 2000 00.00
Dosedanji poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je bil že v prvem krogu včerajšnjih predsedniških volitev vnovič izvoljen za predsednika države. Po podatkih, zbranih po preštetju glasovnic v 520 voliščih, je zbral 54,7 odstotka glasov. Po teh delnih izidih, ki jih je objavila poljska televizija TVP1, je nekdanji poljski zunanji minister Andrzej Olechowski s 17,6 odstotka glasov na drugem mestu. Na tretje mesto se je uvrstil vodja konservativnega zavezništva AWS-Solidarnost Marian Krzaklewski s 14,8 odstotka zbranih glasov. Kwasniewski je sinoči po zaprtju volišč dejal, da bo priključitev Poljske k EU prednostna naloga njegovega drugega petletnega predsedniškega mandata. Pri tem je poudaril, da ne govori le o gospodarski in politični dimenziji EU, temveč tudi o psihološki, saj se bodo morali Poljaki po njegovih besedah "pripraviti na novo igro".
Putin čestital Kwasniewskemu
09. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je čestital dosedanjemu poljskemu predsedniku Aleksandru Kwasniewskemu za vnovično izvolitev na predsedniških volitvah in sprejel povabilo na obisk v Varšavo. Datum obiska še ni določen, predsednika pa sta se zavzela za izboljšanje odnosov med nekdanjima zaveznicama v Varšavskem paktu.
Premik v levo v Litvi
09. 10. 2000 00.00
Včeraj so v Litvi potekale parlamentarne volitve. Po preštetju približno 60 odstotkov glasovnic sta levosredinski stranki Koalicija socialdemokratov in Nova zveza zbrali več kot 50 odstotkov glasov. Koalicija socialdemokratov nekdanjega litovskega predsednika Algirdasa Brazauskasa je po zadnjih podatkih zbrala 32 odstotkov glasov in zasedla 48 sedežev v novem parlamentu. Nova zveza je dosegla približno 19,7 odstotka glasov in lahko v parlamentu računa na približno 30 sedežev. Na tretje mesto se je s približno 15 odstotki volilnih glasov uvrstila desnosredinska Liberalna zveza. Zasuk v levo je bil v Litvi pričakovan, saj so podobne rezultate napovedovale že zadnje javnomnenjske raziskave.
Belgija na lokalnih volitvah
08. 10. 2000 00.00
Okrog sedem milijonov Belgijcev bo danes na lokalnih volitvah izvolilo 589 mestnih svetov in nove vlade desetih belgijskih provinc. Volitve so s strani opazovalcev deležne precej pozornosti zaradi skrajno desničarske flandrijske stranke Vlaams Blok, trdno navzoče tako v lokalni kot v nacionalni politiki.
Zadnji teden predvolilne kampanje
08. 10. 2000 00.00
Tudi zadnji teden volilne kampanje bodo slovenske politične stranke dodobra izkoristile za pridobivanje volilnih glasov. Kot so povedali predstavniki parlamentarnih strank, bodo vse - izjema je SNS - pripravile večje predvolilne prireditve oz. shode za člane in privržence. Zadnje predstavitve kandidatov bodo stranke tako popestrile s kulturnim in zabavnim programom, ki naj bi prispeval k prijaznejši podobi v očeh volivk in volivcev.
Delova volilna projekcija
08. 10. 2000 00.00
Po Delovi volilni projekciji, narejeni na osnovi terenske raziskave v vseh osmih volilnih enotah, si bo sedeže v državnem zboru razdelilo osem strank. 3030 anketiranih državljanov v raziskavi Dela Stik je LDS dodelilo 34 sedežev, SDS in ZLSD po 12, SLS+SKD devet, NSi in DeSUS po šest sedežev, SMS pet, SNS pa štiri sedeže v novem državnem zboru, ki ima 90 poslancev. Presenečenje raziskave je SMS, ki jo volijo politično manj obremenjeni volilci med 18. in 45. letom, zato bo uspeh stranke odvisen tudi od volilne udeležbe, poroča sobotno Delo.
Del predsedniških volitev razveljavljen
05. 10. 2000 00.00
Jugoslovansko ustavno sodišče je razveljavilo del zveznih predsedniških volitev. Razveljavljeni del se nanaša na oddajo glasov ter na analizo in objavo volilnih izidov, je sporočilo sodišče.
Stavke in blokade cestnega prometa
02. 10. 2000 00.00
V Srbiji se od zgodaj zjutraj stavke in blokade cestnega prometa vrstijo, protestniki pa zatrjujejo, da bodo na ulicah vztrajali dokler jim beograjski režim ne vrne ukradenih glasov.
Rusija za mirno rešitev položaja v ZRJ
02. 10. 2000 00.00
Namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karašin je v pogovoru za BBC dejal, da si Rusija prizadeva za miroljubno in demokratično rešitev položaja v ZRJ. S tem je posredno potrdil osamitev sedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
Virtualne Volitve 2000
30. 09. 2000 00.00
Tvoj glas 2000 je nova interaktivna spletna stran, ki naj bi obveščala mlade in jih spodbujala k udeležbi na parlamentarnih volitvah. Financira jo International Republican Institute (IRI) iz Washingtona, zasnovalo pa jo je podjetje New Media Communications iz Clevelanda. Kot poudarjajo predstavniki IRI, je Tvoj glas 2000 prva tovrstna spletna stran v Sloveniji, njena ciljna publika pa so tisti, ki bodo 15. oktobra volili prvič oz. mladi volivci, ki so običajno najbolj ravnodušen del volilnega telesa. Pri SiOL pa pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami z anketami na svoji spletni strani preverjajo razpoloženje javnosti. Kot kažejo rezultati prve ankete, ki je potekala ta teden, bi največ glasov, če bi bile volitve jutri, dobila LDS, in sicer 33,4 odstotka, sledili pa bi ji SDS s 16,7 odstotka in ZLSD s 14,4 odstotka glasov.
Koštunica zavrača drugi krog
28. 09. 2000 00.00
Znani so uradni rezultati prvega kroga predsedniških volitev v Zvezni republiki Jugoslaviji. Vojislav Koštunica je dobil skoraj 49 odstotkov, Slobodan Milošević pa slabih 39 odstotkov glasov. Praviloma takšni rezultati pomenijo drugi krog volitev, tega pa, kot je
Uradni izidi volitev v ZRJ
28. 09. 2000 00.00
Zvezna volilna komisija je danes zjutraj objavila dokončne izide nedeljskih predsedniških volitev, ki pa niso bistveno drugačni od začasnih podatkov v njenem torkovem sporočilu. Komisija je tudi uradno razglasila, da naj bi se kandidat SPS-JUL-SNP Slobodan Milošević in kandidat Demokratične opozicije Srbije (DOS) Vojislav Koštunica 8. oktobra pomerila v drugem krogu predsedniških volitev.
Po neuradnih izidih zmaga Koštunice
26. 09. 2000 00.00
Na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v ZRJ je po zadnjih, neuradnih izidih, ki jih je objavila Demokratična opozicija Srbije (DOS), zmagal kandidat DOS Vojislav Koštunica, ki je zbral 54,6 odstotka glasov. Sedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je po 97,5 odstotka obdelanih glasovnic dobil 35,01 odstotka glasov jugoslovanskih volilcev.
Zmagovalec še ni znan
26. 09. 2000 00.00
Tudi v današnjih jutranjih urah še ni zagotovo znano kdo je zmagovalec predsedniških in parlamentarnih volitev v ZR Jugoslaviji. Tako jugoslovanski režim in opozicija trdita, da sta zmagala. Prvič pa se je zgodilo, da je Miloševićeva stranka priznala, da so izidi izredno tesni.
Provladni tisk brez zmagovitega zanosa
25. 09. 2000 00.00
Beograjski časniki, ki so pod nadzorom vladajoče levice, so danes izšli brez običajne razglasitve volilne zmage na prvih straneh in so to tokrat prepustili opoziciji naklonjenemu tisku.
Obe strani trdita, da sta zmagali
25. 09. 2000 00.00
Vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomir Jovanović je sporočil, da je ta opozicijska zveza zmagala na vseh ravneh. V taboru vladajoče SPS-JUL pa prav tako trdijo, da je po doslej preštetih glasovih zmagal njihov predsedniški kandidat Slobodan Milošević.
Hud udarec za Jospinov načrt
25. 09. 2000 00.00
Na predčasnih lokalnih volitvah v Ajacciou na Korziki je zmagal dosedanji župan Marc Marcangeli, ki je prejel 42 odstotkov glasov, sledi mu kandidat levice Simon Renucci s 33 odstotki, šele tretje mesto pa je s 24 odstotki zasedel predsednik desnice v lokalni skupščini Jose Rossi. S tem je načrt francoskega premiera Lionela Jospina za rešitev korziškega vprašanja doživel hud udarec, saj je imel Rossi v procesu pogajanj in oblikovanja načrta eno ključnih vlog.
Vladna koalicija po delnih izidih vodi
25. 09. 2000 00.00
Vladna koalicija po delnih izidih drugega kroga občinskih volitev v Makedoniji vodi, je danes poročala makedonska nacionalna televizija. Po prvih podatkih je bilo v včerajšnjem drugem krogu volitev izvoljenih 32 županov iz vrst vladne koalicije VMRO-DPMNE, opozicijska Socialdemokratska unija Makedonije pa je dobila 10 županov. Neodvisni mediji pa so danes poročali, da je opozicija po dosedanjih podatkih zmagala v večini večjih mest, tudi v Skopju.
Potekel rok za vložitev kandidatnih list
21. 09. 2000 00.00
Opolnoči se je iztekel zakonski rok, v katerem so morale politične stranke ali skupine volivcev v volilnih enotah vložiti liste kandidatov, ki se bodo na volitvah potegovali za vstop v parlament. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel prihodnji torek, 26. septembra, dan za tem pa naj bi z žrebanjem že določili njihov vrstni red na glasovnicah. Glede na veljavne pritožbene roke se bodo ob morebitni zavrnitvi lahko prizadeti v 48 urah po prejemu odločbe pritožili na vrhovnem sodišču, slednje pa bo moralo v enakem roku o vseh takšnih primerih tudi prednostno razsoditi. Po veljavni ureditvi lahko kandidatno listo vloži ena politična stranka ali več strank skupaj, prav tako pa lahko ob ustrezni podpori t.i. državljansko listo ali neodvisnega kandidata predlaga tudi skupina volivcev. Politične stranke lahko kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, če njihovo listo podprejo trije poslanci sedanjega sklica. V nasprotnem primeru pa mora vložitev liste v vsaki volilni enoti podpreti najmanj 50 volivcev in to ob pogoju, da so pri izbiri kandidatov oziroma oblikovanju liste sodelovali zgolj člani stranke iz iste volilne enote. V nasprotnem primeru mora listo podpreti najmanj 100 volivcev iz volilne enote. Enako število volivcev lahko za območje volilne enote določi tudi t.i. državljansko listo. Na kandidatni listi je lahko najmanj šest in največ 11 kandidatov, če želi lista nastopiti v vseh 11 volilnih okrajih. Vsak od kandidatov se bo lahko za glasove volivcev potegoval največ v dveh okrajih. Listo t.i. neodvisnega kandidata mora prav tako podpreti 100 volivcev, kandidat za neodvisnega poslanca pa bo nastopil v vseh 11 okrajih in bo za vstop v državni zbor moral zbrati najmanj 30 odstotkov glasov v volilni enoti. Pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti lahko določijo posamičnega kandidata, ki se bo potegoval za poslanski sedež narodnosti, s podpisi najmanj 30 volivcev, pripadnikov ene oziroma druge narodne skupnosti.