glasovanja
Kneset o kandidaturi Netanjahuja
13. 12. 2000 00.00
Izraelski parlament, kneset, je v prvem branju sprejel predlog opozicije o spremembi volilnega zakona, s katerim bi nekdanjemu premieru Benjaminu Netanjahuju omogočili kandidaturo na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki naj bi bile predvidoma 6. februarja prihodnje leto. Predlog zakona je podprlo 67 poslancev, 35 jih je bilo proti, trije pa so se glasovanja vzdržali. Predlog zakona mora sedaj še v treh branjih potrditi vsaj 61 od 120 poslancev, o njem pa mora razpravljati tudi parlamentarni odbor.
Premier Drnovšek v Bratislavi
11. 12. 2000 00.00
V Bratislavi se je začelo srečanje premierov držav članic Višegrajske skupine. Srečanja se udeležuje tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, ki bo skupaj s kolegi iz Slovaške Mikulašem Dzurindo, Češke Milošem Zemanom in Madžarske Viktorjem Orbanom ocenil izide vrha Evropske unije v Nici, ki se je končal zgodaj davi. V Bratislavi zaradi bolezni manjka poljski premier Jerzy Buzek.
Barak kandidat za novega premiera
10. 12. 2000 00.00
Izraelska Delavska stranka je danes imenovala premiera Ehuda Baraka, ki je nekaj ur pred tem uradno ponudil odstop, za kandidata na predčasnih volitvah za novega izraelskega predsednika vlade. Za 58-letnega Baraka je na izrednem kongresu stranke, ki so ga sklicali že prejšnji teden, glasovala velika večina delegatov.
Pele vrača udarec
09. 12. 2000 00.00
Besedna vojna med največjima južnoameriškima nogometnima zvezdnikoma je doživela vrhunec. Brazilec Pele se je namreč odzval na izjave argentinskega tekmeca Diega Maradone o izboru najboljšega nogometaša stoletja. Pele je sicer precej zadržan in le redko ponudi novinarjem kakšno sočno izjavo, tokrat pa je pošteno okrcal Maradono.
Bo Švica postala članica ZN
08. 12. 2000 00.00
Švicarska vlada se je danes odločila za odmik od tradicionalno izolacionistične politike in parlamentu predložila pobudo za članstvo v Združenih narodih. "Svet deluje kot velika mreža, ZN pa so univerzalna mreža," je na novinarski konferenci dejal švicarski predsednik v odhodu in obrambni minister Adolf Ogi.
Gore ni pripravljen priznati poraza
05. 12. 2000 00.00
Odvetnik ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora David Boies je takoj po odločitvi okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil vse pritožbe Gorove strani na volilne izide na Floridi, vložil pritožbo na državno prizivno sodišče s prošnjo, naj to sodišče primer takoj prepusti floridskemu vrhovnemu sodišču. Boies se seveda ni strinjal s Saulsovo razsodbo in je novinarjem zatrdil, da je bila napačna, ker ni omogočil pregleda dokazov oziroma 14.000 spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade. "Izgubili smo, oni so zmagali, vendar se bomo pritožili," je dejal Boies.
Račan še naprej predsednik SDP
03. 12. 2000 00.00
Delegati hrvaške Stranke demokratične prenove so na volilni konvenciji, ki se je končala v Zagrebu, za predsednika te stranke ponovno potrdili Ivico Račana. Podprlo ga je 968 od 1043 delegatov, ki so se udeležili glasovanja. Za podpredsednika stranke sta bila izvoljena Željko Antunović in Mato Arlović.
Pred vrhom EU v Nici
02. 12. 2000 00.00
Pred vrhom EU v Nici sta se danes v Hannovru srečala francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder. Chirac je pred tem v Haagu, kjer se je mudil dopoldan, dejal, da pri vprašanju sprejemanja odločitev znotraj EU ne pričakuje nobenih težav med Nemčijo in Francijo. Z obiskom v Hannovru je predsedujoči EU končal obiske po članicah petnajsterice v pripravah na vrh, ki bo med 7. in 9. decembrom potekal v Nici, kjer bodo govorili predvsem o prenovi unijinih ustanov. Med Nemčijo in Francijo obstajajo določene razlike v stališču do razporeditve glasov. Chirac nasprotuje temu, da bi imela Nemčija na podlagi večjega števila prebivalcev več glasov v ministrskem svetu kot Francija.
Bush odgovoril na Gorovo medijsko kampanjo
01. 12. 2000 00.00
Guverner Teksasa George Bush mlajši je v očitnem odgovoru na medijsko ofenzivo podpredsednika ZDA Ala Gora na svoj ranč v Crawfordu povabil nekdanjega poveljnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske in glavnega kandidata za položaj državnega sekretarja v morebitni Bushevi administraciji Colina Powella. Iz Washingtona je priletel tudi podpredsedniški kandidat republikancev Dick Cheney in se skupaj s Powellom pokazal pred kamerami, ko je Bush odgovarjal na novinarska vprašanja. Na Floridi so se medtem nadaljevali pravni zapleti glede zmagovalca predsedniških volitev, Busheva in Gorova stran pa sta nadaljevali priprave na današnji zagovor pred zveznim vrhovnim sodiščem v Washingtonu.
Cohen ukazal pregled vojaškega glasovanja
29. 11. 2000 00.00
Ameriški obrambni minister William Cohen je zaradi zapletov z glasovnicami po pošti na Floridi ukazal pregled postopkov pri glasovanju vojakov, nameščenih v tujini. Cohen je generalnega inšpektorja Pentagona pooblastil, da razišče, ali so bili pri glasovanju vojakov upoštevana pravila in postopki, ki veljajo za ameriške volitve, in ali se jih da izboljšati. Na Floridi so zavrnili več sto glasovnic ameriških vojakov iz tujine, ker na kuvertah ni bilo poštnega žiga, kot to določa državni zakon Floride.
Milošević znova predsednik SPS
26. 11. 2000 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je bil danes na petem izrednem kongresu Socialistične stranke Srbije (SPS) znova potrjen za predsednika stranke, so poročali beograjski mediji. Uradni rezultati glasovanja sicer še niso objavljeni, novinarji v beograjskem centru Sava, kjer kongres poteka, pa so sporočili, da je Milošević dobil približno 85 odstotkov glasov od kakih 2300 delegatov.
Mori prestal poskusov odstavitve
21. 11. 2000 00.00
Japonski parlament je z 237 glasovi proti in 190 za zavrnil nezaupnico, ki jo je proti premieru Joširu Moriju vložila opozicija. Pobuda opozicije je doživela poraz, ko je Koiči Kato, eden vodilnih članov vladajoče Liberalno demokratske stranke (LDP) umaknil podporo predlogu o nezaupnici, njegovi odločitvi pa se je pridružilo 53 poslancev, ki glasovanja vzdržali.
Vrhovno sodišče Floride še odloča
21. 11. 2000 00.00
Odvetniki strani vpletenih v povolilni spor na Floridi so sedmim članom Vrhovnega sodišča Floride predstavili vsak svoje argumente, sodišče pa naj bi se morda že danes ali pa jutri odločilo, ali bo v končne rezultate predsedniških volitev na Floridi potrebno upoštevati tudi ročno preštete glasovnice iz treh volilnih okrožij - Broward, Palm Beach in Miami Dade. Vrhovni sodniki so poslušali argumente odvetnikov predsedniških kampanj demokrata Ala Gora in republikanca Georga Busha mlajšega, odvetnikov volilnih okrožij Broward in Palm Beach ter odvetnikov državne sekretarke Floride Katherine Harris, ki je privržena republikancem, ter pravosodnega ministra Floride, demokrata Boba Butterwortha.
Na zagrebškem vrhu le Peterle
16. 11. 2000 00.00
Vrha Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki bo čez dober teden dni, 24. novembra, v Zagrebu, se bo v imenu Slovenije udeležil zunanji minister, je danes sklenila slovenska vlada.
Noč preobratov na Floridi
16. 11. 2000 00.00
Tabor ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora je včeraj na floridskem vrhovnem sodišču vložil pritožbo, v kateri zahteva, naj se sodišče izjasni o legalnosti in načinih ročnega preštevanja glasovnic s predsedniških volitev, so sporočili viri na sodišču. Posebni Gorov odposlanec na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christoper, je že pred tem napovedoval ta pravni postopek. Zadnji uradni izidi volitev v ameriški zvezni državi Florida kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George W. Bush vodi pred Gorom za 300 glasov. Po teh izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa jih je pridobil 1357. Po prvem štetju 8. novembra je imel Bush 1784 glasov prednosti pred Gorom, ki je zdaj skopnela na 300 glasov. V petek, 17. novembra, morajo biti objavljeni še rezultati glasovanja po pošti. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh glasovnic najmanj 10.000. Sinočnji razvoj dogodkov na Floridi, kjer bo padla odločitev o 43. predsedniku ZDA, se je lahko po razgibanosti primerjal z volitvami 7. novembra, ko sta se kandidata George Bush mlajši in Al Gore menjavala v vodstvu. Podpredsednik ZDA Al Gore je sinoči predlagal izhod iz povolilnega zapleta na Floridi in ponujal, sicer "mlahavo" roko sprave Bushu, ki jo je ta v skladu s pričakovanji zavrnil, sicer pa je politično-pravno preigravanje potekalo ves dan. Vrhovno sodišče Floride je najprej zavrnilo predlog državne sekretarke Katherine Harris, da odredi konec ponovnega ročnega preštevanja glasov.
Po odločitev na sodišče?
16. 11. 2000 00.00
Kandidata za ameriškega predsednika, republikanec George W. Bush in demokrat Al Gore, ostajata nepopustljiva v bitki za Belo hišo, katere izid pa bo, kot se zdi, nazadnje odvisen od odločitve sodišč. Napetost med obema taboroma se približuje vrelišču, medtem pa je Gore danes pri pravosodnih oblasteh vložil novo pritožbo proti republikancem. Gore je sicer včeraj Bushu predlagal srečanje na štiri oči, ki pa ga je slednji gladko zavrnil. Oba kandidata imata namreč različna stališča tako glede načina kot tudi nadaljevanja vnovičnega preštevanja glasov v ameriški zvezni državi Florida, ki je s svojimi 25 elekorskimi glasovi ključna pri odločitvi o tem, katerega kandidata so Američani 7. novembra izvolili za svojega 43. predsednika.
Po zadnjih podatkih vodi Bush
15. 11. 2000 00.00
Zadnji uradni rezultati volitev v ameriški zvezni državi Florida, ki jih je sinoči potrdila floridska državna sekretarka Katherine Harris, kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George Bush mlajši vodi pred demokratskim nasprotnikom Alom Gorom za 300 glasov. Po teh potrjenih izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa 1357.
Hrvaška zavrača delitev BiH
14. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni Avaz poudaril, da so v zablodi vsi tisti Hrvati iz Bosne in Hercegovine, ki mislijo, da bi na ozemlju BiH lahko ustanovili svojo paradržavo, ki bi se nato nekega dne priključila Hrvaški. Po Mesićevih besedah Zagreb takšnih zamisli ne bo podprl. Mesić je pojasnil, da so takšne pobude v nasprotju z globalnim dogajanjem v Evropi, obenem pa tudi škodijo temeljnim interesom Hrvatov v BiH, tako kot podobne separatistične ideje škodijo interesom bosanskih Srbov. Mesić je vnovič obsodil izvedbo referenduma o oblikovanju hrvaške enitete v BiH, ki ga je na sobotnih splošnih volitvah v tej državi pripravila Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Medtem pa je bosanskohercegovska stranka Nova hrvaška pobuda (NHI) od vodje misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Roberta Barryja zahtevala, naj sprejme "ostre ukrepe" proti organizatorjem omenjenega referenduma, saj ocenjuje, da je ta resno vplival na regularnost glasovanja, obenem pa naj bi šlo tudi za jasno kršitev volilnega molka.
Ameriški mediji tarča kritik
09. 11. 2000 00.00
Potem ko so ameriški mediji v volilni noči predčasno napovedali zmago republikanca Georgea W. Busha, je bil ta poldrugo uro že 43. predsednik ZDA. Zmago so mu pripisale vse večje ameriške televizije, prvi časniki so izšli z naslovi "Bush zmagal", iz tujine so že prihajale prve čestitke. Resnica pa iz sanj ni zbudila le teksaškega guvernerja, temveč tudi medije.
Zaupnica novi litovski vladi
09. 11. 2000 00.00
Litovski parlament je izglasoval zaupnico novi koalicijski vladi Rolandasa Paksasa, ki je zaprisegel kot novi litovski premier. V 141- članskem parlamentu je za novo vlado glasovalo 72 poslancev, 48 jih je bilo proti, 16 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo.
ZRJ nova članica ZN
02. 11. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je sinoči brez glasovanja sprejela osnutek kratke resolucije, ki jo je pripravila Francija, podprlo pa okoli 70 drugih držav - med njimi vse ostale naslednice nekdanje SFRJ - s katero je ZR Jugoslavijo sprejela medse kot novo članico ZN. Po krajših govorih predstavnikov 13 držav, med katerimi je bil tudi najverjetnejši prihodnji zunanji minister ZRJ Goran Svilanović, so nato opravili še slovesnost dviga zastave nove države. Pred tem so z droga spustili trobojnico z rdečo zvezdo nekdanje SFRJ in na mizi, kjer bodo po novem sedeli diplomati ZRJ, zamenjali simbole SFRJ s simboli nove članice. Gre za dejanje, ki pomeni slovo od preteklosti, utrdilo pa se je načelo, da so vse države, ki so nastale po razpadu nekdanje SFRJ, enakopravne naslednice, kar bo po osmih letih oviranja starega beograjskega režima omogočilo pogovore o vseh preostalih odprtih vprašanjih. Predstavnik Črne Gore v ZN Željko Perović je novinarjem pred sprejemom ZRJ v ZN ponovil besede predsednika Mila 195144ukanovića, da Črna Gora pozdravlja zmago demokratične opozicije v Srbiji in upa, da bo DOS zmagala tudi 23. decembra na srbskih volitvah, ker se bosta potem dve demokratični vladi lažje dogovorili o prihodnjih medsebojnih odnosih.
Sklep o ustanovitvi narodne banke
02. 11. 2000 00.00
Črnogorski parlament je včeraj sprejel sklep o ustanovitvi narodne banke Črne gore, s katero bi republika vzpostavila lastni monetarni sistem in se tako še dodatno osamosvojila od Srbije. Za vladni predlog je glasovalo 37 poslancev, sedem se je glasovanja vzdržalo, medtem ko se opozicijski poslanci glasovanja niso udeležili. Parlament sicer šteje 78 poslancev.
VS predlagal sprejem ZRJ v ZN
01. 11. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči soglasno, brez ugovora in glasovanja, sprejel resolucijo, v kateri priporoča Generalni skupščini sprejetje ZR Jugoslavije v Združene narode. Generalna skupščina naj bi že danes popoldne po lokalnem času obravnavala predlog resolucije o sprejemu, ki ga je pripravila Francija, na seji pa bodo navzoči tudi predstavniki ZRJ, ki so sinoči odpotovali iz Beograda.
Paksasa novi litovski premier
26. 10. 2000 00.00
Litovski parlament je danes izvolil Rolandasa Paksasa za novega premiera Litve. Za Paksasa je glasovalo 79 poslancev, proti je bilo 51, sedem poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Novi premier ima na voljo dva tedna, da sestavi novo vlado.
Jutri prva seja novoizvoljenega DZ
26. 10. 2000 00.00
Na prvi seji novoizvoljenega državnega zbora se bodo poslanke in poslanci sestali jutri, ob 10. uri. Predlog dnevnega reda, ki ga je podpisal dosedanji predsednik DZ Janez Podobnik, ima štiri točke, najprej pa bo DZ izvolil predsednika, podpredsednika in člane mandatno-imunitetne komisije. Slednja bo prejela poročilo Republiške volilne komisije, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
Notranji ministri za prepoved NPD
26. 10. 2000 00.00
Nemški notranji minister Otto Schily in notranji ministri nemških zveznih dežel so se danes v Düsseldorfu skoraj soglasno zavzeli za prepoved neonacistične stranke NPD. Ob koncu pogovorov so ministri odločili, da je potrebno na nemškem ustavnem sodišču vložiti ustrezno zahtevo. Glasovanja o prepovedi stranke sta se vzdržali le nemški deželi Hessen in Posarje. O prepovedi NPD bodo govorili tudi na konferenci predsednikov vlad nemških zveznih dežel, ki se bo začela popoldan v Schwerinu. O prepovedi NPD mora sicer odločiti nemško ustavno sodišče. Notranji minister Schily je nedavno poudaril, da po njegovem mnenju obstaja dovolj dokazov za vlogo pobude o oceni ustavnosti stranke pri ustavnem sodišču. "Če bomo vložili pobudo, smo prepričani, da bomo uspeli," je še dejal. Zvezna vlada, ki zagovarja prepoved NPD, pa želi v imenu demokratičnega konsenza pridobiti tudi podporo obeh domov parlamenta.
V petek prva seja novoizvoljenega DZ
25. 10. 2000 00.00
Na prvi seji novoizvoljenega državnega zbora se bodo poslanke in poslanci sestali v petek, 27. oktobra, ob 10. uri. Predlog dnevnega reda, ki ga je podpisal dosedanji predsednik DZ Janez Podobnik, ima štiri točke, najprej pa bo DZ izvolil predsednika, podpredsednika in člane mandatno-imunitetne komisije. Slednja bo prejela poročilo Republiške volilne komisije, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
Jutri štetje glasov preko pošte
19. 10. 2000 00.00
Republiška volilna komisija bo jutri po 12. uri začela ugotavljati še izid glasovanja na volitvah poslancev DZ na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije in po glasovnicah, ki so prispele po pošti.
Danes 62 domnevnih kršitev volilnega molka
15. 10. 2000 00.00
Dežurna služba MNZ za spremljanje volitev je danes do 19. ure, ko so se zaprla volišča za parlamentarne volitve, prejela 62 prijav domnevnih kršitev volilnega molka, kar je sicer manj kot včeraj, ko jih je bilo v celem dnevu prijavljenih 72. Pri večini kršitev - v štiriindvajsetih primerih - je šlo za trganje, poškodovanje in prelepljanje plakatov, proti eni osebi pa bodo zato podali tudi prijavo oz. predlog sodniku za prekrške. V uradu varuha človekovih pravic, kjer je volitve prav tako spremljala dežurna služba, pa so danes prejeli 70 klicev ljudi, ki so želeli pojasnila glede izvedbe volitev ali pa so želeli opozoriti na domnevne kršitve volilne zakonodaje, večjih kršitev pa po njihovi oceni ni bilo.
Parlamentarne volitve v Sloveniji
15. 10. 2000 00.00
V Sloveniji so se začele tretje parlamentarne volitve po osamosvojitvi države, na katerih bo več kot milijon in pol volivk in volivcev odločalo o sestavi državnega zbora v naslednjem mandatu . Približno 3500 volišč v državi bo odprtih od 7. do 19. ure, poleg tega pa bo po napovedih odprtih še 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, kjer bodo lahko svojo volilno pravico uresničili še slovenski izseljenci. Za 90 poslanskih mest se po zadnjih podatkih državnega statističnega urada poteguje 1007 kandidatk in kandidatov. Po enega poslanca bosta izvolili italijanska in madžarska narodna skupnost: 2786 pripadnikov italijanske narodne skupnosti z volilno pravico bo lahko oddalo glasove le za enega kandidata, 7183 pripadnikov madžarske narodne skupnosti z volilno pravico pa bo izbiralo med petimi kandidati. Večina kandidatov nastopa na listah političnih strank, neodvisnih kandidatov pa je sedem. Od 16 list kandidatov v vseh volilnih enotah nastopa 11 list političnih strank. Za izvedbo volitev skrbi približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev so pristojne Republiška volilna komisija (RVK) ter volilne komisije desetih volilnih enot (od tega dve volilni enoti narodnosti), 88 okrajnih volilnih komisij in volilni odbori na voliščih.