glasovnica
Več volilnih napak med revnimi
10. 07. 2001 00.00
Posebna kongresna študija, ki so jo naročili demokratski člani odbora za vladne reforme v predstavniškem domu ameriškega kongresa, ugotavlja, da je med zadnjimi splošnimi volitvami v revnejših volilnih okrožjih pogosteje prihajalo do napak, kot v premožnejših. Demokrati so zahtevali študijo po znanih povolilnih zapletih na Floridi, ko je šele 36 dni po volitvah demokratski kandidat za predsednika Al Gore priznal zmago Georgeu Bushu. Glede na študijo v ZDA na lanskoletnih volitvah niso upoštevali 1,9 odstotka vseh oddanih glasovnic.
Sodnih prepirov še ni konec
23. 11. 2000 00.00
Potem ko so se privrženci demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora v torek veselili odločitve vrhovnega sodišča Floride o veljavnosti ročnega preštevanja glasov, se je položaj v sredo spremenil na veselje tabora republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega. Volilni odbor v okrožju Miami-Dade se je po manjših neredih odločil, da ne bo nadaljeval ročnega preštevanja glasovnic in prizivno sodišče v Miamiju je njihovi odločitvi pritrdilo tudi po pritožbi Gorovih odvetnikov. Slednji so zdaj napovedali novo pritožbo na vrhovno sodišče Floride, saj so računali, da bo njihov kandidat po ročnem preštevanju glasovnic v največjem volilnem okrožju Floride krepko zmanjšal zaostanek za Bushem ali ga celo prehitel.
Gore se je spet pritožil
23. 11. 2000 00.00
Predsedniški kandidat demokratske stranke Al Gore je na vrhovno sodišče Floride vložil pritožbo, ker so se v volilnem okrožju Miami Dade odločili, da opustijo ročno preštevanje glasovnic, ker so ugotovili, da jim preštevanja ne bo uspelo končati do nedelje , 26. novembra - roka, ki ga je postavilo vrhovno sodišče. Gorova kampanja trdi, da se je volilni odbor v okrožju Miami Dade prestrašil zaradi protestov, političnih napadov in pritiska ter vrhovnemu sodišču obenem predlaga, naj za to okrožje podaljšajo rok za oddajo ročno preštetih glasovnic, če jim preštevanja ne bi uspelo končati do nedelje. Taka odločitev sodišča bi zanesljivo povzročila razburjenost med republikanci, ki so še vedno besni, da je sodišče sploh podaljšalo rok za ročno preštevanje glasovnic do nedelje.
Drnovšek novi predsednik vlade
16. 11. 2000 00.00
Na predlog predsednika republike Milana Kučana je na včerajšnji seji Državni zbor za predsednika slovenske vlade izvolil Janeza Drnovška. Po prisegi pred DZ se je Drnovšek zahvalil za izraženo zaupanje ter poudaril, da se v celoti zaveda, da je to velika čast, vendar predvsem velika odgovornost. "Zavedam se, verjetno bolje kot kdorkoli v tej državi, kako zahtevno je delo, ki ste mi ga naložili in kako pomembno je, da ga dobro opravim," je dejal Drnovšek in napovedal, da si bo prizadeval, da bo deloval čim bolj uspešno, da bo vlada čim bolj uspešna in da bo uresničila pričakovanja državljanov. Napovedal je še, da bo deloval resnično po svoji vesti, na podlagi izkušenj in znanja, ki si jih je pridobil. "To ni samo moje znanje in izkušnje, to je nekaj, kar smo si pridobili skupno v tem obdobju mlade slovenske države in to poskušajmo na najboljši način uporabiti, vložiti v prihodnost, v to, da zagotovimo Sloveniji čim boljšo perspektivo in prihodnost in čim bolj dostojno življenje vsem našim državljanom," je zaključil Janez Drnovšek. Kot je sporočil predsednik DZ Borut Pahor, je na tajnem glasovanju za izvolitev mandatarja glasovalo 61 poslancev, proti pa jih je bilo pet. Skupno je bilo razdeljenih 67 glasovnic, oddanih jih je bilo 67, neveljavna pa je bila ena glasovnica. Za izvolitev je morala glasovati večina vseh poslancev, torej vsaj 46. Glede obstrukcije današnje seje pa sta vodji poslanskih skupin SDS in NSi, Janez Janša in Andrej Bajuk, na novinarski konferenci poudarila, da se poslanci SDS in NSi niso odločili za "klasično obstrukcijo" parlamentarnega dela, temveč so zgolj želeli, da se nadaljujejo pogovori poslanskih skupin, ki bi zagotovili poslovniške pogoje za začetek izrednega zasedanja DZ, na katerem se med drugim odloča tudi o kandidaturi prvaka LDS Janeza Drnovška za novega predsednika vlade. Ob tem sta se zavzela za takšno sestavo parlamentarnih delovnih teles oz. porazdelitev vodstvenih funkcij v DZ, ki bi ustrezala številu poslancev, ki jih imajo posamezne stranke. Kot je opozoril Janša, prihodnje vladne stranke niso upoštevale želje SDS in NSi za zagotovitev poslovniških pogojev, to pa naj bi odražalo, kakšna je moč oz. nemoč opozicije v novem državnem zboru. Vodji poslanskih skupin SDS in NSi sta se prav tako zavzela za načelo, da stranka, ki vodi posamezno ministrstvo, ne bi obenem vodila tudi parlamentarno delovno telo s področja ministrstva. "Mi ne želimo, da bi bili v državnem zboru le nekakšen dodatek, temveč želimo, da se zagotovi nadzorna funkcija opozicije," je dejal Janša, Bajuk pa je menil, da "ni demokracije brez dostojne vloge opozicije, ki opravlja nadzorno funkcijo". Drnovšek mora po veljavni ureditvi najpozneje v 15 dneh po izvolitvi predložiti predsedniku državnega zbora predlog za imenovanje ministrov, ki bodo sestavljali novo vlado. Nova vlada Janeza Drnovška bo nadomestila prehodno vlado Andreja Bajuka, ki je bila imenovana 7. junija. Sicer pa do prisege novih ministrov še vedno deluje dosedanja vlada Andreja Bajuka, ki opravlja tekoče posle. Šele ko bo Drnovškova vlada popolna - po zakonu o vladi se šteje, da je vlada nastopila funkcijo že, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov - oziroma s trenutkom prisege nove vlade, bo dosedanja vlada prenehala opravljati svojo funkcijo. DZ danes 
Tone Hrovat ostaja predsednik
21. 06. 2000 18.17
Državni svet je na tajnem glasovanju z 29 glasovi proti enemu (ena glasovnica je bila neveljavna) za predsednika DS ponovno izvolil Toneta Hrovata, ki bo DS vodil tudi v drugi polovici tega petletnega mandata. Na javnem glasovanju pa so državni svetniki za podpredsednika ponovno izvolili Avgusta Majeriča, in sicer soglasno, s 27 glasovi, prav tako pa so izvolili tudi vse dosedanje predsednike, podpredsednike in člane komisij državnega sveta. Tokratna seja državnega sveta je bila tudi priložnost za nekatere kritične ocene državnih svetnikov o dosedanjem delu DS.
Toplak vnovič rektor mariborske univerze
18. 05. 1999 14.17
Na Univerzi v Mariboru se je danes dopoldne konstituiral nov senat, ki je takoj nato za rektorja Univerze v Mariboru za naslednje štiriletno mandatno obdobje izvolil Ludvika Toplaka, ki je že doslej šest let opravljal to funkcijo.