glava
Muzeju vrnili ukradene dragocenosti
20. 01. 2001 00.00
Arheološkemu muzeju v Korintu so vrnili 284 predmetov, ki so jih iz muzeja ukradli aprila 1990, je sporočil ameriški preiskovalni urad FBI. Vrednost predmetov naj bi presegala dva milijona ameriških dolarjev, pri ropu pa naj bi sodelovali štirje moški. Preiskovalni urad FBI je lani dobil namig, da naj bi ukradene predmete prodali na dražbi pri Christie's, kasneje pa so jih odkrili v nekem skladišču v Miamiju na Floridi.
Našli glavo "Malega Apolona"
26. 12. 2000 00.00
Italijanski arheologi so nedavno našli glavo kipa "Malega Apolona" (Kouros Milani). Kot so poročali italijanski mediji, je bil kip, ki izvira iz 6. stoletja pr.n.št, doslej znan kot torzo, zdaj pa so v italijanskem mestu Osimo našli še glavo kipa.
Šestdeset let Nika Grafenauerja
05. 12. 2000 00.00
Ob šestdesetem rojstnem dnevu Nika Grafenauerja sta pri založbi Mladinska knjiga izšli antologiji njegove poezije, kjer je kot urednik otroške literature preživel več kot dve desetletji svojega plodnega urednikovanja, ki ga tačas nadaljuje v založništvu Nove revije. Grafenauer kot vsestranski umetnik pesni, piše kritike in eseje, prevaja najzahtevnejše avtorje, zlasti iz nemškega kulturnega kroga, urednikuje - sprva pri Tribuni in Problemih, nazadnje pri Novi reviji, ki jo je, kot meni urednik v MK Aleksander Zorn, spremenil v "žarišče posebne razumniške inteligence, kakršne na Slovenskem skorajda, ali pa sploh ni bilo" v zadnjih petdesetih letih. Grafenuaer piše tako za odrasle kot pesmi in pravljice za mladino. Aleksander Zorn kolego Grafenauerja uvršča med najboljše, pa tudi najbolj izvirne in samosvoje slovenske mladinske avtorje, "modernista najvišje lege", eksistencialista po čutenju, hermetičnega v izrazu, v poeziji arhitektonsko čistega in likovno nazornega, obenem pa neprevedljivega pisca.
Arheologi našli Ovidovo vilo
04. 11. 2000 00.00
Arheologi so južno od središča Rima našli ruševine, ki naj bi bile ostanki vile najslavnejšega pisca rimske ljubezenske poezije Ovida (43 pr.n.š.-17 n.š.). Da naj bi šlo za Ovidovo vilo sklepajo iz pisem, ki jih je pesnik napisal med leti v izgnanstvu.
Dolžnost ženske je skrbi za dom
28. 10. 2000 00.00
Velika večina Romunov meni, da je dolžnost ženske, da se ukvarja predvsem z domačimi opravili, je pokazala anketa, ki so jo te dni objavili v Bukarešti.
Miloševića varujejo posebne enote
26. 10. 2000 00.00
Marko Nicović, nekdanji vodja kriminalistične policije v Beogradu in podpredsednik Svetovne organizacije za boj proti narkotikom, je povedal, da bivšega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića varujejo "mešane vojaško-policijske enote".
Hoogenband premagal Thorpea
18. 09. 2000 00.00
Nizozemec Pieter van den Hoogenband je na 200m prosto premagal lokalnega heroja Iana Thorpea. Van den Hoogenband, ki je že v polfinalu izboljšal Thorpeov svetovni rekord, je z natančno istim istim časom zmagal tudi v nedeljskem finalu (1:45,35). S tem je dokazal, da Thorpe ni nepremagljiv.
Riba pojedla ribiča?
30. 08. 2000 00.00
Delavci v neki avstralski tovarni za predelavo morske hrane so ostrmeli, ko so v trebuhu velike ribe odkrili človeško glavo. Policisti so polenovko, težko 44 kilogramov in dolgo 180 centimetrov, odnesli kar v črni vreči, v kateri navadno odnašajo trupla. Policiji še ni jasno, kako je glava končala v ribinem trebuhu, saj polenovke nimajo ostrih zob.
Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.
Speedway v Krškem
06. 08. 2000 13.09
V soboto so se v Krškem v nočni tekmi pomerili speedwayisti na četrti dirki za VN AMD Krško in pokal Zavarovalnice Triglav. Oba naslova je osvojil Avstralec Todd Wiltshire, Slovenec Matej Ferjan je za VN AMD Krško zasedel tretje mesto, na drugi dirki pa šesto. Drugi slovenski predstavnik Izak Šantej je na prvi dirki končal na 13. mestu. V spektaklu, kjer je dirkače bodrila skoraj 10.000 glava množica, je sodelovalo tudi pet voznikov, ki nastopajo v grand prix seriji.
Speedway v Krškem
06. 08. 2000 00.00
V soboto so se v Krškem v nočni tekmi pomerili speedwayisti na četrti dirki za VN AMD Krško in pokal Zavarovalnice Triglav. Oba naslova je osvojil Avstralec Todd Wiltshire, Slovenec Matej Ferjan je za VN AMD Krško zasedel tretje mesto, na drugi dirki pa šesto. Drugi slovenski predstavnik Izak Šantej je na prvi dirki končal na 13. mestu. V spektaklu, kjer je dirkače bodrila skoraj 10.000 glava množica, je sodelovalo tudi pet voznikov, ki nastopajo v grand prix seriji.
V Atenah odkrite nove antične umetnine
29. 02. 2000 13.12
Ob izkopavanjih za novo progo atenske podzemne železnice so odkrili kakih 30.000 antičnih umetnin, ki izvirajo iz obdobja med 17. stoletjem pred našim štetjem in osmim stoletjem našega štetja. Med umetninami je steber z imeni 19 Atencev, ki so umrli v peloponeški vojni, v kateri sta se v petem stoletju pred našim štetjem spopadli Atene in Šparta. Veliko umetnin je zelo redkih, med njimi pasja grobnica iz drugega stoletja pred našim štetjem z nedotaknjenim okostnjakom, zakopanim skupaj s parfumskimi posodicami in manšetami, več kot 2000 let stari uhani in prstani in bronasta glava iz petega stoletja pred našim štetjem. Odkritje je pripomoglo k boljšemu razumevanju življenja in smrti antičnih Atencev ter vpogled v njihovo topografijo in oskrbo z vodo. Umetnine bodo razstavljene v atenskem muzeju kikladskih umetnosti, nekaj pa jih bo razstavljenih na postajah podzemne železnice.
Rimljani v Ameriki pred Kolumbom
14. 02. 2000 08.20
Po mnenju revije New Scientist so Ameriko prvi odkrili Rimljani, ne pa Krištof Kolumb. Antropolog Roman Hristov predvideva, da je glava, ki so jo odkrili v bližini Mehike leta 1933, iz rimskega obdobja, kar dokazuje, da so bili Rimljani tam pred Kolumbom. Glavo so kmalu po odkritju skrili v muzej v Ciudad de Mexicu, dokler je ni našel Hristov s sodelavci. Izvor in starost omenjene izkopanine so potrdili tudi številni umetnostni zgodovinarji in arheologi.
Morskim konjičkom grozi izumrtje
12. 02. 2000 08.42
Morski konjiček, vrsta ribe, čigar glava spominja na konjsko, in že od nekdaj navdušuje s svojim neobičajnim načinom plavanja in zavitim repom, bo morda izumrl, če ne bomo bolj previdni, in bo od teh čudovitih bitij ostale le še legende, opozarjajo zoologi.
Skrivnost Velikega jezera rešena še letos?
31. 08. 1999 07.50
360-letno skrivnost o obstoju pošasti v Velikem jezeru na Švedskem naj bi razrešili do konca leta, saj so mnogi očividci ponovno potrdili obstoj pošasti, je povedal organizator konference o pošasti, raziskovalec Ole Matson. Trije očividci, prebivalci mesta Ostersund, v pokrajini Jamtland 600 kilometrov severozahodno od Stockholma, so povedali, da gre za dolgo pošast, temne barve, njeno telo je podobno zmajevemu, glava pa psu. Omenjen opis je podoben prejšnjim, je dejal Matson. Strokovnjaki sicer že vrsto let neuspešno poskušajo ujeti pošast Velikega jezera, ki jo je od leta 1635 videlo več kot 450 ljudi. Poleg Švedske in Škotske se lahko s pošastjo v jezeru ''pohvalijo'' tudi Kitajska, Rusija, Kanada, Kongo in ZDA.
Preko interneta naj bi videla Nessie
14. 06. 1999 09.23
Teksaška zakonca trdita, da sta iz svoje dnevne sobe opazila legendarno pošast, ki naj bi bivala v škotskem jezeru Loch Ness. Nora in Mike Jones sta si škotsko jezero ogledovala preko interneta. Dogajanje na jezeru je snemala kamera na bregu. Pri tem naj bi njuno pozornost nenadoma pritegnila temna senca na jezeru, je pred dnevi poročal britanski radio BBC. ''Videla sva, kako se je na površje dvignila glava in vrat, in vse skupaj se je zelo hitro premikalo,'' je povedala Nora Jones. Zakonca sta prepričana, da sta videla Nessie.
Zračne blazine, ki se jih obleče
02. 06. 1999 08.22
Na Japonskem imajo sedaj tudi zračne blazine, ki jih je mogoče obleči. Tak reševalni jopič naj bi npr. ščitil gradbene delavce pred hudimi poškodbami pri padcu z višine več kot dveh metrov. Zračne blazine za ljudi delujejo na enak način kot pri avtomobilu: na bokih pritrjen senzor v 0,2 sekunde sproži sistem zračne blazine, ki je pritrjena okrog zgornjega dela telesa. S tem se ublaži padec, glava, hrbet in kolki pa se zaščitijo, je pojasnila predstavnica podjetja Taiko Bussan iz Tokia, ki te blazine izdeluje. Zračne blazine za telo bo mogoče kmalu kupiti za približno 1500 mark.
Namesto žepne knjige žepni konj
29. 05. 1999 09.05
Konj kot hišni ljubljenec? Zakaj pa ne? Ljudje so ustvarili žepno knjigo, sedaj pa še žepnega konja, navaja časnik Glas Istre. Obstajajo namreč t.i. miniaturni ali mini konji. Kobila tehta le 15 kilogramov, doseže pa višino večjega psa. Na internetu je mogoče najti dovolj podatkov o vzgoji in prodaji mini konjev, ki so nastali z genetskim inženiringom. ''Žepne'' konje so začeli vzgajati v 70-tih letih. Od takrat osvajajo predvsem otroška srca in žepe odraslih, vse pogosteje pa konjičke srečujemo na dvoriščih restavracij in hotelov.
Kranjska in zamorc s krono
29. 03. 1999 20.07
V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa bodo jutri popoldne odprli primerjalno razstavo krajev, ki so bili nekoč del freisinške posesti. Vsak kraj bo predstavljen z grbom, staro in novo panoramo, mestnim detajlom, krajevno značilnostjo, kopijo podelilne listine ter z opisom zgodovine in sedanjosti. Med predstavljenimi mesti bo tudi Škofja Loka, s katero je tesno povezan tudi naslov razstave Kranjska in zamorc s krono.
Učitelj učenca tožil zaradi kajenja v stranišču
16. 03. 1999 07.24
Učitelj Gary Philips, ki na newyorški srednji šoli Liverpool High School poučuje matematiko, je proti enemu svojih učencov vložil tožbo, ker je kadil na stranišču. Philips zahteva, da mu obtoženi Brian Parillo poravna 57 dolarjev stroškov, ki jih je imel zaradi obiska pri zdravniku in predpisanih zdravila za alergijo na cigarenti dim, zraven pa še nedoločeno vsoto zaradi bolečin. Philips, ki matematiko uči že 30 let, je po začetku sodnega postopka povedal, da mu je prekipelo, ko ga je zaradi oblaka dima v stranišču začelo boleti grlo, ščemeti oči in boleti glava. ''Dovolj mi je bilo tega, da mi je vedno slabo, ko grem v stranišče,'' je dejal Philips, ki sicer namerava ves izkupiček tožbe podariti v dobrodelne namene.
Kraljici Elizabeti znamka ni bila všeč
29. 10. 1998 08.16
Britanska kraljica Elizabeta II. ni bila zadovoljna, ko je ugotovila, da je na najnovejši znamki britanske pošte, ki bo prišla v obtok 12. januarja prihodnje leto, njena glava, ki se sicer tradicionalno pojavlja na znamkah Velike Britanije, nameščena nekoliko ''nerodno''. Silhueta kraljičine glave je namreč tik nad podobo industrijskega dimnika, tako da je videti, kot da bi kraljičina glava z dimom prihajala iz dimnika. Kraljica je kljub negodovanju dala soglasje, da gre znamka v obtok. Njen tiskovni predstavnik pa je povedal, da bi se pošta odpovedala sporni znamki, če se kraljica ne bi strinjala z njo. Znamka sicer ponazarja izum parnega stroja.
Mišja glava v čokoladki Mars
24. 10. 1998 09.41
Ko je Londončanka zagrizla v tablico čokolade, so ji med zobmi ostali mišja lobanja in prednja taca, se je izvedelo na procesu proti londonskemu izdelovalcu slaščic. Marie Heniques je prijateljica v kiosku podzemne železnice sredi Londona aprila lani kupila čokoladko Topic družbe Mars. ''Tri četrt je je že pojedla, ko pa je dala v usta zadnji košček, je začutila nekaj trdega,'' je povedal njen odvetnik. ''Gospodična Henriques je zagledala nekaj črnega z dlako, oblitega s karamelo in lešniki. Mislila je, da je koščica breskve''. Analize so pokazale, da gre za glavo in taco miši. Kot je pokazala preiskava, je proizvajalec lešnike kupil od turškega dobavitelja in jih shranil v skladišču neke družbe v Veliki Britaniji. Čeprav je slednja sporočila, da so se v skladišču zaredile miši, pa proizvajalec ni naročil kontrole svojih čokolad, je pripovedoval odvetnik mlade žrtve. Sojenje še traja. Vest pa molči o tem, kje je končala preostala miš.
Slika v kleti irske narodne galerije je vendarle Rembrandtova
03. 09. 1998 07.58
V kleti irske narodne galerije je bila glede na sedanje ugotovitve kar 30 let shranjena originalna Rembrandtova slika. Delo z naslovom Starčeva glava so umetnostni zgodovinarji sredi šestdesetih let zavrgli, češ da gre za kopijo. Kot je zdaj sporočil muzej, pa so izsledki testov pokazali, da se pod plastjo prahu in barve vendarle skriva delo nizozemskega umetnika. Konservator Andrew O'Connors je ugotovil, da se poteze čopiča na sliki, ki je nastala leta 1650, ujemajo s potezami nizozemskega mojstra. Tudi vodja raziskovalnega projekta Rembrandt v Amsterdamu Eernst van de Wetering je ocenil, da slika, ki je v muzeju sicer že od leta 1871, ni ponaredek.
Požar na Korčuli se spet širi
14. 08. 1998 13.28
Na Korčuli danes gori na območju zaliva Grahovo med mestoma Brna in Zavalatica ter na hribu Gradina, severovzhodno od vzpetine Svičalo ob državni cesti D-118. Požar se je čez omenjeno cesto razširil na območje Male Kapje in vznožje hriba Zahumlje, južnih pobočij hribov Kupa, Borak in Osojak, širi pa se v smeri hriba Velika Glava. Severno od kraja Čar je požar zajel hrib Kočac. Kot je sporočil krizni štab hrvaške vlade, naselja niso v navarnosti.
Muslimani smejo jesti meso krščanskih in judovskih mesarjev
20. 05. 1998 07.53
Egiptovski veliki mufti šejk Nasr Farid Wasel je sporočil, da v zahodnih državah živeči muslimani lahko jedo meso živali, ki jih zakoljejo judje ali kristjani, poroča vladni tednik Al-Ahram Al-Arabi, pred klanjem pa mora mesar izreči Alahovo ime. Po islamskem pravu mora žival zaklati musliman, tako da ji z nožem prereže grlo. Glava mora med razkosavanjemc gledati proti islamskemu svetemu mestu v Saudovi Arabiji Kaaba. Muslimani po šejkovih besedah še vedno ne smejo jesti mesa živali, ki jih ubijejo z elektriko ali kako drugače. Muslimanski tradicionalisti običajno zavračajo meso živali, ki jih ne zakoljejo muslimani in v številnih zahodnih državah prodajajo meso in perutnino po muslimanskih običajih. Širom sveta živi več kot milijarda muslimanov; večina jih globoko spoštuje izjave verskih voditeljev.
Francijo bodo kmalu preplavili plakati o evru
18. 04. 1998 11.35
Maja bodo vsa večja mesta Francije preplavili plakati, ki bodo skušali pritegniti zanimanje širše javnosti za prihodnjo uvedbo evra. Na plakatu, ki so ga za oglaševalno družbo Dauphin oblikovali trije študentje Šole za dekorativno umetnost v Strasbourgu, velika glava, posajena na majhno telo, sprašuje: "Ali je zgodba ista, čeprav knjigo plačam v evrih in Ali prispem na cilj, četudi potovanje plačam v evrih?". Plakate čaka še nekaj manjših sprememb, nato pa jih bo družba Dauphin začela deliti oblastem v približno 150 mestih po državi. Ogromni plakati (štiri metre visoki, tri metre široki) bodo krasili Strasbourg tudi med tednom evra od 3. do 9. maja. Namen plakatov je spodbuditi ljudi k razmisleku, tako da bi se z vprašanji obrnili na svoje mestne oblasti. Oblikovalci plakata, Sandra Chamaret, Vincent Menu in Christian Vigan, so povedali, da so želeli približati prihodnjo skupno evropsko valuto vsakdanjemu življenju in ljudem, spodbuditi ljudi k spraševanju ter spremeniti koncept tradicionalnega oglaševanja, ki je usmerjen izključno v komercializacijo.
Hermann Maier bo štartal na olimpijskem superveleslalomu
13. 02. 1998 14.34
Avstrijec Hermann Maier bo dan po hudem padcu na olimpijskem smuku jutri ob 0.45 po srednjeevropskem času lahko štartal v superveleslalomu. "Glava me ne boli več," je na novinarski konferenci v Hakubi pojasnil 25-letni smučar, ki vodi v svetovnem pokalu. Maierja je v smuku po 22 sekundah vožnje zaneslo v ovinku in z veliko hitrostjo ga je vrglo v zaščitno ograjo. Pri tem se je udaril v koleno in ramo. Kljub padcu je bil Maier precej sproščen: "To je bila moj prva hujša poškodba," je pojasnil avstrijski smučar. "S ptičje perspektive je prav dobro izgledalo. Na srečo so z menoj leteli tudi angeli varuhi." Po pristanku si je nekoliko odpočil in nato preveril, ali je še cel.
Najnovejši porteret angleške kraljice
13. 01. 1998 08.32
Nek 27-letni britanski umetnik je pravkar končal enega najbolj sodobnih portretov Elizabete II., na katerem kraljičina glava, ločena od telesa, plava v zraku, prestol pa je zamegljen v obrisih, je poročal britanski tisk. Kraljica je na sliki zelo sproščena, zanimivo pa je zlasti dejstvo, da ne nosi tiare, temveč predstavlja edini nakit na sliki broška. Po mnenju tiska se želi tako kraljica približati svojim podložnikom po smrti princese Diane. Portret, za katerega je kraljica pozirala lani poleti, bodo uradno izobesili letos marca. Umetnik je med drugim portretiral tudi Davida Bowieja s soprogo Iman ter dramatika Harolda Pinterja.