glede
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Rast cen presega pričakovanja
30. 10. 2000 00.00
Letošnje mesečne stopnje po pravilu presegajo lanske mesece. To velja tudi za oktober, ki pa je v mejah pričakovanega glede na to, da se dražijo sveža hrana in obleka ter obutev, predvsem zaradi novih jesensko zimskih kolekcij.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
OPEC bo povečal proizvodnjo nafte
30. 10. 2000 00.00
Države izvoznice nafte naj bi skupno povečale dnevno proizvodnjo nafte za dva odstotka oziroma za dodatnih 500.000 sodčkov nafte na dan , da bi zaustavile rast cen nafte, ki imajo uničujoč vpliv na svetovno gospodarstvo, je sporočila Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC). OPEC je sicer od letošnjega marca naprej že trikrat povečal dnevno proizvodnjo nafte, da bi znižal ceno nafte, ki je letos dosegla največjo vrednost po krizi, ki jo je povzročila iraška okupacija Kuvajta.
Potapljači dvignili še nekaj trupel
29. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so s potopljene ruske jedrske
ZTS o delu v preteklih letih
28. 10. 2000 00.00
Na današnji skupščini Zveze tabornikov Slovenije (ZTS), ki se je dopoldne začela v Ljubljani, bodo med drugim obravnavali poročilo o dejavnosti ZTS v obdobju od oktobra 1997 do oktobra letos, razrešili dosedanje organe ZTS in izvolili nove ter podelili priznanja najzaslužnejšim posameznikom. ZTS je slovenska nacionalna skavtska organizacija, ki je del svetovnega skavtskega gibanja. V njenih temeljnih načelih in statutu je poudarjeno, da je vzgojna organizacija, namenjena mladim, ki se vanjo vključujejo prostovoljno.
Pogovori o koaliciji ponovno v ponedeljek
28. 10. 2000 00.00
Neformalni pogovori o oblikovanju prihodnje vladne koalicije danes ne potekajo, prav tako jih stranke ne pripravljajo za jutri. Ponovno se bodo, kot so povedali v Liberalni demokraciji Slovenije (LDS) in Združeni listi socialnih demokratov (ZLSD), usklajevanja začela v ponedeljek, 30. oktobra.
Švicarska UBS povečuje dobiček
27. 10. 2000 00.00
Švicarska bančna skupina UBS, ki je tretja največja banka v Evropi, je v letošnjem tretjem četrtletju povečala čisti dobiček za 73 odstotkov na 1,14 milijarde dolarjev. V enakem lanskem obdobju je bančna skupina UBS beležila čisti dobiček v višini 657 milijonov dolarjev. Rezultati presegajo rast, ki so jo napovedali finančni analitiki, ki za dobre rezultate pravijo, da so znak stabilnosti omenjene bančne skupine. Bančna skupina UBS, ki za 16 milijard dolarjev kupuje ameriško investicijsko banko PaineWebber, je v tretjem letošnjem četrtletju največ zaslužila s svetovanjem glede združevanj in pripojitev ter s trgovanjem z delnicami in obveznicami. Za dva odstotka pa se je povečal tudi obseg premoženja, s katerim upravlja bančna skupina UBS, in znaša trenutno 959,13 milijarde dolarjev.
Spopadi se še vedno nadaljujejo
27. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu tudi štiri tedne po izbruhu novega vala nasilja umiritev razmer še ni na vidiku. V Hebronu na Zahodnem bregu je pozno sinoči prišlo do obstreljevanja med Palestinci in izraelskimi vojaki, v katerih pa po poročanju izraelskega radia ni bil nihče ranjen. Napadi so se kljub policijski uri nadaljevali tudi danes zjutraj.
Spremenjena in dopolnjena kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti
27. 10. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo in predsednik sindikata Glosa Doro Hvalica sta na ministrstvu za podpisala spremenjeno in dopolnjeno kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti. Vlada je namreč na zadnji seji soglašala s predlaganimi spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. Po podpisu je minister Šeligo pojasnil, da so z danes podpisanim aktom delavci v kulturi, ki so glede plač zaostajali z zaposlenimi na drugih področjih v negospodarstvu, vsaj približno izenačeni in s tem v boljšem položaju pred bodočimi pogajanji o plačni politiki v celotnem negospodarstvu.
FAZ o manjšinski vladi
26. 10. 2000 00.00
Izjave predsednika LDS Janeza Drnovška so včeraj povzročile govorice, da bi v Sloveniji lahko sestavili manjšinsko vlado, ki bo večino v parlamentu iskala glede na posamezne primere, piše v današnji izdaji o razmerah v Sloveniji po parlamentarnih volitvah nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Prostorski plan občine Ljubljana
26. 10. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik in predstavnika mestnega oddelka za urbanizem Igor Jurančič in Tomaž Souvan so predstavili novi prostorski plan ljubljanske mestne občine. V Ljubljani je bil celovit in konsistenten prostorski plan sprejet leta 1986. Zaradi družbenih sprememb v začetku devetdesetih let, ki so pomenile tudi konec obdobja družbenega planiranja, so se pospešile potrebe po novem sodobnem prostorskem planu mestne občine, ki bi predstavljal ustrezen instrument za usmerjanje razvoja mesta v prostoru.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Našli denar za postajo Mir
26. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je danes sprejela odločitev, da bo za podporo orbitalni znanstveni postaji Mir in za njeno možno iztirjenje februarja prihodnje leto s pomočjo dveh tovornih vesoljskih ladij vrste progress namenila 750 milijonov rubljev ali približno 27 milijonov dolarjev. To je po koncu seje vlade novinarjem sporočil namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov.
ZRJ kmalu v ZN
26. 10. 2000 00.00
ZRJ bi se lahko v bližnji prihodnosti pridružila Združenim narodom, je v Skopju včeraj izjavil ameriški veleposlanik pri ZN Richard Holbrooke, ki se je ob robu vrhunskega srečanja voditeljev držav Jugovzhodne Evrope v makedonski prestolnici sestal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Holbrooke je danes prispel na obisk v Sarajevo. Holbrooke je pogovore z novim jugoslovanskim predsednikom označil za "odlične". Holbrooke je najvišji ameriški predstavnik, ki se je sestal s Koštunico po njegovem prevzemu predsedniške funkcije v začetku oktobra. "Mislim, da je jasno, da se bo ZRJ pridružila ZN zelo kmalu," je dejal Holbrooke in ob tem dodal, da ne gre niti za vprašanje mesecev. Ameriški veleposlanik pri ZN je še ocenil, da bo stabilizacija na Balkanu zahtevala še nekaj časa.
Napaka belgijskih policistov
26. 10. 2000 00.00
Belgijske oblasti so globo za napačno parkiranje skušale izterjati z "drugega sveta". Moški iz mesta Soignies v valonskem delu Belgije, ki je že 15 let mrtev, je namreč pred dnevi dobil obvestilo, da mora plačati kazen za napačno parkiranje v vrednosti 1000 belgijskih frankov (5186 tolarjev). Kmalu se je izkazalo, da je šlo za pomoto: prekršek je storil neki drugi voznik, ki je imel enako registrsko oznako kot pokojnik.
Kaj se dogaja z SKB
26. 10. 2000 00.00
Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjeno 1327 poslov, ki so bili skupaj vredni 605,6 milijonov SIT. 406 poslov je bilo sklenjenih na borznem trgu, 921 pa na prostem trgu.
Nov pregled JE Temelin
25. 10. 2000 00.00
Češki zunanji minister Jan Kavan je po srečanju s predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem danes na Dunaju dejal, da je Češka pripravljena dovoliti nov pregled češke jedrske elektrarne Temelin. Kavan je ocenil, da je skrb Avstrijcev glede varnosti nuklearke legitimna, vendar je poudaril, da Češka ne bo odgovarjala na ultimate, pritiske ali blokade. Avstrija ostro nasprotuje začetku obratovanja elektrarne Temelin, ki leži 60 kilometrov severno od meje med državama.
Posebne enote za boj proti priseljencem
25. 10. 2000 00.00
Na današnjem kongresu o nezakonitem priseljevanju v Rimu je italijanski notranji minister Enzo Bianco sporočil, da v glavnih prefekturah ustanavljajo posebne policijske enote za boj proti nezakonitim priseljencem, ki so vpleteni v nezakonite dejavnosti. Kot je dejal, bodo pripadniki posebnih enot govorili materin jezik nezakonitih priseljencev. V Rimu in Torinu že delujeta dve takšni skupini.
Brez investicij ne bo boljših rezultatov
25. 10. 2000 00.00
Brez investicij v nove turistične zmogljivosti na področju turizma v Sloveniji ni mogoče pričakovati boljših rezultatov, je na današnji novinarski konferenci v Mariboru, ki jo je pripravilo Nacionalno turistično združenje, dejal njegov predsednik Janez Sirše. Slovenija ima 24.361 hotelskih ležišč, pri tem pa so zdraviliške zmogljivosti zasedene 90-odstotno, zmogljivosti v Portorožu so zasedene 50 do 60-odstotno, sobe v mestih pa 60-odstotno.
Na Dunaju odkrili Prešernov relief
25. 10. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna so danes na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo, delo letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja Mirsada Begiča. Slovesnosti so se udeležili slovenski zunanji minister Lojze Peterle, slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgel in drugi visoki gosti. Minister Peterle je imel popoldne
Zelena luč za gradnjo mostu čez Muro
25. 10. 2000 00.00
Predstavniki Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) so danes s predstavniki podjetja GIZ Gradis sklenili pogodbo za gradnjo najdaljšega mostu na slovenskem avtocestnem omrežju, mostu čez Muro na avtocestnem odseku Lenart - Beltinci, na pododseku Vučja vas - Beltinci. Pogodbena vrednost gradnje 833 metrov dolgega mostu je 2,69 milijarde tolarjev. Pogodbeni rok izgradnje mostu je 36 mesecev, pri čemer je glede na pogodbo rok dokončanja desnega dela mostu 24 mesecev, v naslednjih 12 mesecih pa mora izvajalec dokončati vsa ostala dela za popolno dokončanje dveh ločenih konstrukcij štiripasovnega mostu čez Muro. Z deli bo izvajalec začel v prvi polovici novembra, so sporočili iz DARS.
SRD z NKBM podpisala pismo o nameri
25. 10. 2000 00.00
Slovenska razvojna družbe (SRD) je z največjo upnico Palome, Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), danes uskladila dogovor glede terjatev banke, ki jih ima do Palome. Obe strani sta podpisali pismo o nameri glede delnega poplačila terjatev in obrestne mere za terjatve, na katere je dan moratorij na odplačevanje, je povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar. Dokončno pogodbo naj bi po Rekarjevih besedah podpisali do 10. novembra. Rekar je še povedal, da naj bi jutri podpisali pogodbo z Zavarovalnico Maribor, od katere bo SRD odkupila terjatve v višini 350 milijonov, ki jih ima zavarovalnica do Palome. Minuli četrtek je SRD že odkupila terjatve od Abanke in SKB banke.
Pogovori LDS in ZLSD o koaliciji
25. 10. 2000 00.00
Neformalni pogovori o morebitnem oblikovanju vladne koalicije so se med Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) nadaljevali tudi danes, o morebitnem sodelovanju stranke v koaliciji pa bo jutri popoldne razpravljalo predsedstvo ZLSD.
Ženske v mirovnih operacijah
25. 10. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je na dan svetovne organizacije v New Yorku opravil prvo sejo v zgodovini o ženskah v oboroženih spopadih in pri izgradnji miru. Razprave se je udeležilo več kot 40 govornikov, med njimi tudi pomočnica generalnega sekretarja ZN in posebna svetovalka za vprašanja spolne enakosti in napredek žensk Angela King. Razpravo je odprl generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da so ženske bolj primerne za preprečevanje ali razreševanje konfliktov kot moški.
Brez dogovora Kitajske z EU
24. 10. 2000 00.00
Pogajalci Kitajske in Evropske unije so se danes razšli brez dogovora o sporih glede uresničevanja dogovora o vključitvi Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), ki je bil podpisan maja letos, se je izvedelo iz diplomatskih virov v Pekingu. Evropski komisar za trgovino Pascal Lamy je po današnjem večurnem srečanju s kitajskim ministrom za zunanjo trgovino Shi Guangshengom odpotoval iz Pekinga. Med glavnimi spornimi vprašanji naj bi bilo za EU odprtje zavarovalniških trgov. Kot trdijo v Bruslju, naj bi se Kitajska v majskem dogovoru obvezala, da bo v roku 60 dni evropskim zavarovalniškim družbam dodelila sedem licenc, čemur pa Peking oporeka.
V ZDA dovoljenih le 0,8 promila
24. 10. 2000 00.00
Po Clintonovem podpisu predloga zakona se bo najvišja dovoljena količina alkohola v krvi voznikov do leta 2004 znižala na 0,8 promila. Omenjeni zakon vzpostavlja najvišjo dovoljeno količino alkohola v krvi voznikov na nacionalni ravni, torej v vseh zveznih državah in na območju glavnega mesta Washington D.C. Zvezne države so imele doslej proste roke glede zakonskih omejitev o tem vprašanju, podobno pa bo tudi v prihodnje. Zakon namreč predvideva, da bodo države, ki ne bodo sprejele strogega zveznega standarda izgubile proračunska sredstva namenjena za izgradnjo in obnovo cest.
Bush vodi v večini javnomnenjskih anket
23. 10. 2000 00.00
Predsedniški kandidat Republikanske stranke, guverner Teksasa George Bush, se je po treh televizijskih soočenjih s kandidatom Demokratske stranke, podpredsednikom ZDA Alom Gorom, prebil v vodstvo v večini javnomnenjskih anket. Bush ima dva tedna pred volitvami zanesljivo prednost med moškimi volilci, po debatah pa je skorajda izpuhtela tudi velika Gorova prednost med nežnejšim spolom.
Gore napadel Busha glede umika z Balkana
22. 10. 2000 00.00
Demokratski kandidat za predsednika ZDA Al Gore je ostro napadel in zavrnil načrte republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega, da bi se ZDA umaknile iz mirovnih misij zveze NATO na Balkanu. Gore je dejal, da je takšno stališče nevarno in da "izraža osnovno nerazumevanje ameriške vloge v svetu". Gore je še opozoril, da bi takšna odločitev lahko pripeljala do razpada zveze NATO in bi spodkopala mir v Evropi. Odzvala se je tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je Busheve načrte označila za nevaren signal ter spodkopavanje prizadevanj za svobodno in demokratično Evropo.
Riess-Passer za referendum glede širitve EU
22. 10. 2000 00.00
Namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer se je danes na avstrijski televiziji ORF izrekla za izvedbo referenduma o širitvi Evropske unije. Po mnenju Riess-Passerjeve bi morali imeti državljani možnost soodločanja glede prihodnosti EU. Z referendumom pa bi si lahko znova pridobili izgubljeno zaupanje državljanov v EU, je še menila namestnica kanclerja. Doslej so se velike odločitve v EU sprejemale mimo njenih državljanov, meni Riess-Passerjeva. Zato bi bilo potrebno upoštevati tudi mnenje ljudi, in sicer ne samo v Avstriji, ampak v vseh članicah unije. Riess-Passerjeva se je zavzela za širitev EU, vendar ob tem, da se izpolnijo določeni pogoji. To stališče vsebuje tudi koalicijski sporazum obeh vladajočih strank v Avstriji, svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP).