glede
Čuk obiskal podjetja v Litostroju
14. 07. 2000 16.46
Predsednik GZS Jožko Čuk je danes obiskal podjetja, ki delujejo v prostorih nekdanjega holdinga Litostroj. Pozdravil je nastajanje industrijske cone na tem prostoru in dodal, da se je slovenska strojegradnja uspešno prebila z dna, kjer je bila še nekaj let poprej. Čuk je obenem podprl napore gostiteljev - Litostroja E.I., Unitecha in Litostrojeve Tovarne ulitkov - za razvoj medsebojnega poslovnega sodelovanja in ustvarjanje novih delovnih mest. Trenutno omenjene družbe v halah nekdanjega Litostroja zaposlujejo 800 delavcev, v naslednjih letih pa naj bi se ta številka povečala na 2000.
Volilni sistem je neveljaven
14. 07. 2000 14.28
Vlada je včeraj med razpravami o nastalih razmerah v zvezi z jesenskimi volitvami in predlogom, ki ga je poslala v DZ za spremembo ustave, ki naj bi omogočil izvedbo alternativnega referenduma, na katerem bi se lahko volilci odločali ali za dvokrožni večinski volilni sistem ali proporcionalni sistem, ugotovila, da zaradi neizvršitve referendumske volje Slovenija še vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. Po mnenju vlade bi izvedba volitev po obstoječem zakonu o volitvah v DZ pomenila neposredno nasprotje z odločitvijo, sprejeto na referendumu in odločbo ustavnega sodišča. Poslanci so z 68 glasovi že tudi sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo slovenske ustave, vlada pa je sprejela tudi poseben sklep, da zaprosi komisijo Sveta Evrope za demokratizacijo skozi pravo, da na podlagi evropskih meril varovanja človekovih pravic in svoboščin preuči in oceni, ali bi bile letošnje volitve v DZ, ki bi bile izvedene na podlagi izida referenduma in ustavni sodbi nasprotnega volilnega zakona ustavno-pravno legitimne ter ali bi bilo v skladu z evropsko pravno tradicijo možno izvesti parlamentarne volitve na podlagi volilnega zakona, ki bi sicer nasprotoval izidu referenduma in ustavni sodbi, vendar bi bil pravno utemeljen npr. z revizijo ustavne odločbe o volitvah v DZ.
Radenska presegla načrte
14. 07. 2000 13.46
Radenska je v prvih šestih mesecih letos presegla načrtovane rezultate. Prodaja mineralne vode in brezalkoholnih pijač je bila v prvem polletju za 10,8 odstotka višja kot načrtovana polletna prodaja, glede na enako obdobje lani pa se je povečala za 24,8 odstotka.
Zagožen in Janša o odločitvi v DZ
14. 07. 2000 08.50
Predsednika vladnih strank Franc Zagožen (SLS+SKD Slovenske ljudske stranke) in Janez Janša (SDS) sta sinoči v Odmevih na TV Slovenija odgovorila na vprašanje, ali današnja podpora združene stranke predlogu za začetek postopka za spremembo ustave pomeni razpad Koalicije Slovenija ali ne. Medtem ko je Zagožen cenil, da je bila včeraj sprejeta zgolj odločitev za začetek včeraj po njegovem prepričanju nastala neka nova koalicija.
Prvi sestanek županov nove SLS+SKD
14. 07. 2000 08.08
V Škofji Loki so se sinoči prvič srečali člani kluba županov SLS+SKD Slovenske ljudske stranke ter načeli pomembne teme, povezane z delom občin in države, je v izjavi za novinarje povedal podpredsednik kluba županov SLS+SKD Matjaž Kočar, sicer župan občine Moravče. Člani kluba županov SLS+SKD, ki trenutno šteje prek 80 županov, so obravnavali izvrševanje letošnjega proračuna in pripravo na proračun za prihodnje leto ter obravnavali tudi tiste razpise, ki jih posamezna resorna ministrstva pripravljajo v zvezi z lokalno samoupravo in občinami. Župani so izpostavili tudi posamezne težave, s katerimi se srečujejo.
HIT Gorica želi drugo mesto
13. 07. 2000 19.01
Nogometaši HIT Gorice bodo imeli v novi sezoni zahtevno nalogo, saj bodo morali braniti drugo mesto iz prejšnjega državnega prvenstva, čeprav so izgubili nekaj stalnih članov prvega moštva in pomladili zasedbo. Odšel je Bečaj, ki je bil vrsto let gonilna sila ekipe, Goričane pa so zapustili še Gunjač, Omerovič, Kovačevič in Cirkvenčič. Trener Edin Osmanovič po prihodu Pitamica, Brulca, Žniderčiča, Kremenoviča, Mihačiča, Pantiča in Schneiderja na novo sestavlja udarno enajsterico.
''Policija bi bila prva na udaru''
13. 07. 2000 07.49
Zlati zaklad notranjega ministrstva, ki so ga iz trezorja Banke Slovenije dvignili možje notranjega ministra Petra Jambreka, odpira nova vprašanja. Velike količine zlata različnih starosti in izvorov - od zlatnikov, prstanov, manšetnih gumbov, zobnega zlata do jedilnega pribora sproža številna vprašanja, predvsem glede lastništva.
Kučan še čaka na opravičilo
12. 07. 2000 22.12
Na današnjem sprejemu Drnovškove vladne ekipe, nekdanji premier je sicer manjkal, se je Milan Kučan ministrom v prejšnji vladi zahvalil za dobro sodelovanje in uspešno delo v prid Slovenije. A obenem je predsednik države obudil stare zamere, ki so se spletle okrog še vedno neraziskanega ozadja kraje Podobnikovega audija.
Dini kritizira preložitev širitve EU
12. 07. 2000 14.50
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je v pogovoru za sredino izdajo nemškega časnika Bild ostro kritiziral razmišljanja o preložitvi širitve EU, ki se pojavljajo znotraj petnajsterice. Hkrati je Dini države članice, poimensko je navedel Nemčijo in Italijo, posvaril pred tem, da bi glede širitve EU sklepale tajne dvostranske dogovore. Govorice, da sta se Francija in Nemčija tajno sporazumeli, da naj bi bila širitev unije po letu 2006, je Dini komentiral z besedami: ''Če sta sklenili tak dogovor, morata to tudi javno povedati. Če to drži, potem moramo biti ostali Evropejci zaskrbljeni. Na splošno velja: če dve državi članici tajno, za hrbtom celotne skupnosti skleneta dvostranski dogovor, kot je preložitev širitve, je to enako političnemu samomoru.'' Širitev EU, ki je načrtovana za konec leta 2002, je po Dinijevih besedah ''ključnega pomena''. Glede sankcij, ki jih je EU uvedla po vstopu svobodnjakov (FPOe) v avstrijsko vlado, se je Dini zavzel, da bi morala unija določiti splošen obvezujoč pregled kriterijev za uvedbo in preklic sankcij.
Zagrebačka banka lani vodilna
12. 07. 2000 13.17
Zagrebačka banka je bila glede na osnovni kapital, jamstveni kapital ter po ustvarjenem neobdavčenem dobičku lani največja banka na Hrvaškem. Po velikosti ji sledita Privredna banka Zagreb in Riječka banka.
Obmejno sodelovanje Istre s Slovenijo
12. 07. 2000 10.38
Vodstvo istrske županije je razpravljalo o projektu obmejnega sodelovanja s Slovenijo, ki naj bi pospešil razvoj obmejnega območja. Sklenili so, da bi moralo prekomejno sodelovanje vključevati predvsem izboljšanje infrastrukture in zdravstvene zaščite ter krepitev gospodarskega sodelovanja in kulturnih programov. Istrski župan Stevo Žufić je povedal, da bi istrska županija že letos za projekt prispevala 22 milijonov kun, prihodnje leto pa 50 milijonov kun. Župan meni, da bi pri tem projektu morale sodelovati tudi občine v obmejnem prostoru s svojimi pobudami in finančnimi vložki. Načelnik upravnega oddelka za turizem istrske županije Branko Curić je vodstvo županije seznanil s prometom v Istri v prvih šestih mesecih tega leta, ki je za 42 odstotokov večji od lanskega.
Največji zaslužkarji med korporacijami
12. 07. 2000 10.13
Največjega ameriškega proizvajalca avtomobilov General Motors (GM) je revija Fortune Magazin letos uvrstila na prvo mesto med svetovnimi korporacijami z največjim skupnim prihodkom. Na drugo mesto lestvice, ki jo Fortune Magazin objavlja enkrat letno, se je uvrstila veriga trgovin Wal-Mart, sledi pa jima naftni gigant Exxon Mobil. Med prvimi desetimi na lestvici 500 največjih podjetji letošnjega leta prevladujejo proizvajalci avtomobilov. Poleg vodilnega GM, se je na četrto mesto med podjetji z največjimi prihodki uvrstil ameriški proizvajalec avtomobilov Ford, nemško-ameriški avtomobilski koncern DaimlerChrysler se je uvrstil na peto mesto, japonski proizvajalec avtomobilov Toyota Motor pa je pristal na osmem mestu. Veriga trgovin Wal-Mart se je z lanskega četrtega mesta na letošnje drugo mesto povzpela predvsem zaradi lanskega 10,7 milijarde dolarjev vrednega nakupa britanske korporacije ASDA, medtem ko je naftni koncern Exxon Mobil svojo letošnjo uvrstitev popravil s pridružitvijo podjetja Mobil. Exxon je bil lani uvrščen na osmo mesto, letos pa je priplezal na tretje mesto. Revija Fortune Magazin podjetja na lestvico uvršča glede na velikost njihovih prihodkov, zato je razumljivo, da se je podjetje, ki sicer ustvari največji dobiček, ameriški gigant Microsoft, uvrstilo šele na 216 mesto po ustvarjenem prihodku. Sicer pa revija še ocenjuje, da se razlika med sektorji t. i. nove ekonomije kot so telekomunikacije, računalniška tehnologija in farmacija ter tradicionalnimi sektorji proizvodnje kovin in kemikalij vse bolj povečuje.
Jutri žrebanje v Solunu
11. 07. 2000 21.13
V grškem Solunu se je danes začel dvodnevni sestanek evropskih košarkarskih klubov skupine G-14 oziroma združenja evropskih lig ULEB.
Pogovori Clintona z Barakom in Arafatom
11. 07. 2000 21.00
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat sta danes v Camp Davidu pod pokroviteljstvom ameriškega predsednika Billa Clintona začela srečanje, na katerem bosta skušala doseči okvirni sporazum glede treh glavnih točk pogajanj: statusa Jeruzalema, umika judovskih naselbin s palestinskega ozemlja in vračanja palestinskih beguncev. Clinton naj bi se najprej ločeno sestal z obema voditeljema, nato pa bodo sledili skupni pogovori, je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Joe Lockhart.
Dogovorjene kvote med Slovenijo in Makedonijo
11. 07. 2000 18.54
Delegacija ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jo je vodil državni sekretar Franc But, se je danes v makedonski prestolnici s tamkajšnjimi predstavniki ministrstev za trgovino in kmetijstvo pogajala o razdelitvi kvot za kmetijsko-živilske proizvode za drugo polletje letos. Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, sta se državi dogovorili o kvotah za vino, ki bodo po novem na letni ravni nižje za devet milijonov litrov, glede kvot za druge kmetijsko-živilske proizvode pa ni bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjimi leti. Bistveno so se zvišale le kvote za nekatere konditorske proizvode (bonboni, čokolada).
Letos krajše parlamentarne počitnice
11. 07. 2000 13.55
Na delovnem posvetu predsednika DZ Janeza Podobnika z vodji poslanskih skupin so sklenili, da bodo letošnje parlamentarne počitnice ''prepolovili'' in bodo tako trajale od 1. do 20. avgusta. Po poslovniku DZ namreč parlamentarne počitnice trajajo od 1. avgusta do 10. septembra.
V Portadownu ponoči nemirno
11. 07. 2000 11.00
V Portadownu so se protestantski protestniki sinoči vnovič spopadli s pripadniki vojske in policije. Pri tem sta bili ranjeni dve osebi, med temi neki snemalec, je poročala agencija AFP.
Poslanci danes o datumu volitev
11. 07. 2000 08.07
Državni zbor se bo danes sestal na 52. izredni seji, namenjeni obravnavi svežnja t. i. evropskih zakonov, ponovnemu odločanju o zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in zakonu o potnih listinah slovenskih državljanov, na katera je državni svet izglasoval odložilni veto, ter odločanju o predlogu predsednika republike za izvolitev varuha človekovih pravic.
Prva novinarska konferenca MORS
10. 07. 2000 18.20
''Po prvih tednih ponovnega vodenja obrambnega ministrstva je moj prvi vtis, da je kljub številnim izvedenim reorganizacijam v zadnjih šestih letih dejanska struktura MORS v osnovi praktično enaka,'' je povedal obrambni minister Janez Janša na svoji prvi novinarski konferenci, na kateri je predstavil stanje na resorju ter zlasti izpostavil naloge, katerim bodo namenili posebno pozornost do konca letošnjega leta. Na novinarski konferenci so bili tudi novi državni sekretarji MORS: Dušan Mikuš, Bojan Pograjc, Miroslav Terbovc, generalni sekretar MORS Jože Jurša, glavni inšpektor za obrambo RS generalpodpolkovnik Albin Gutman in načelnik generalštaba Iztok Podbregar. Minister Janša je ob tem dejal, da so sicer organizacijske enote in enote SV dobile nova imena, nova poveljstva, vendar pa je ostala zasnova služb praktično ista. Do največjih organizacijskih sprememb je prišlo v SV, kjer so nastala operativna poveljstva, vendar pa se osnovne enote glede na namen v tem času niso bistveno spreminjale. Po Janševih besedah je morda še največja sprememba v tem, da po šestih letih SV razpolaga z manjšo enoto profesionalne vojske, kot pa jo je imela pred šestimi leti.
Ruska centralna banka znova znižala obresti
10. 07. 2000 14.27
Ruska centralna banka je že četrtič letos znižala obrestne mere, tokrat za pet odstotnih točk. Sedanja raven obrestnih mer znaša 28 odstotkov, kar je najnižja raven po februarju 1998. V primerjavi z začetkom leta, ko so se obrestne mere gibale pri 55 odstotkih, pa so se skoraj prepolovile.
Nekdanji minister Zgaga pojasnjuje
10. 07. 2000 14.11
Nekdanji minister za šolstvo in šport Pavle Zgaga se v sporočilu za javnost odziva na nekatere trditve ministrstva za šolstvo na novinarski konferenci prejšnji teden in med drugim v zvezi s problematiko poskusnega uvajanja programa devetletne osnovne šole poudarja, da odredba, ki ureja to področje in jo je sprejel že njegov predhodnik, odmerja strokovne odločitve na nacionalno evalvacijsko komisijo, v kateri so strokovnjaki za vsa področja ter za metodologijo. Ti v skladu s strokovno presojo opredelijo, kaj je poskus oz. odločijo, ali je glede na vsebino v posameznih primerih potrebno sprotno spremljanje, eksperimentalna ali akcijska evalvacija ali pa samo nekateri elementi od teh. V zvezi z napovedmi o oblikovanju posebnega svetovalnega telesa s podskupinami, med drugim za področje drog, je Zgaga opozoril, da se z nekaterimi podobnimi pomembnimi vprašanji že zdaj ukvarja svet za zdravje, ki so ga oblikovali pri ministrstvu za šolstvo in šport pred nekaj meseci. Podvajanje delovnih teles in dela bi na tem občutljivem področju pomenilo korak nazaj, zato nekdanji šolski minister izraža upanje, da do tega ne bo prišlo.
Jelinčič pisal poslancem
10. 07. 2000 14.09
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje glede strategije spodbujanja gospodarstva na demografsko ogroženih območjih, v kateri opozarja na ravnanje koprske davčne uprave oziroma njenega direktorja Franca Berganta, ki podjetju Radiel iz Koštabone na demografsko ogroženem območju ne prizna zakonsko določenih davčnih olajšav.
Maja okrepljena blagovna menjava
10. 07. 2000 11.45
Slovenija je maja izvozila za 713,2 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 887,6 milijona dolarjev. Blagovni primanjkljaj je znašal 174,4 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je dosegla 80,4 odstotka. V primerjavi z istim mesecem lani se je majski izvoz, izražen v dolarjih, povečal za 3,8 odstotka, uvoz pa zmanjšal za 0,8 odstotka.
Ta teden v parlamentu
10. 07. 2000 08.18
Državni zbor se bo ta teden, in sicer jutri sešel na 52. izredni seji, namenjeni obravnavi svežnja t.i. evropskih zakonov, ponovnemu odločanju o zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in zakonu o potnih listinah slovenskih državljanov, na katera je DS izglasoval odložilni veto, ter odločanju o predlogu predsednika republike za izvolitev varuha človekovih pravic. Poslanci naj bi na izrednem zasedanju odločali tudi o mnenju, ki ga bo DZ posredoval predsedniku države Milanu Kučanu glede najprimernejšega dneva za razpis jesenskih rednih parlamentarnih volitev, ter o predlogu skupine 28 poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem (ZLSD) za spremembo 80. člena ustave, s katero bi že v ustavo zapisali proporcionalni volilni sistem, ki ga je matična komisija za volilni sistem zavrnila. Ta teden bo zasedalo tudi več delovnih teles DZ.
Zakladi Slovenije v Los Angelesu
09. 07. 2000 18.59
V muzeju obrti in ljudske umetnosti (Craft and Folk Art Museum) v Los Angelesu, so v soboto odprli mednarodno razstavo Zakladi Slovenije, ki prikazuje 414 del stotih slovenskih rokodelcev in oblikovalcev.
Info-linija za bodoče študente
09. 07. 2000 16.34
Študentski svet stanovalcev (ŠSS) študentskih domov v Ljubljani že tretje leto zapored skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani pripravlja telefonsko info-linijo za bruce prihodnjega šolskega leta in njihove starše. Od 10. julija do 18. avgusta bosta vsem zainteresiranim na voljo telefonski številki <B>(01) 257-26-35</B> in <B>(01) 423-21-22 (interna 200)</B>. V tem času bodo študenti od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro posredovali informacije v zvezi z vseljevanjem v študentske domove, oblikovanjem čakalne liste in izpolnjevanjem obrazca za vselitev, so sporočili s ŠSS.
Odzivi na črnogorsko resolucijo
09. 07. 2000 14.22
Potem ko je črnogorski parlament v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri je zavrnil spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZRJ, je tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Riker za beograjski zasebni Radio B2-92 dejal, da je Washington v zvezi z ustavnimi spremembami v ZRJ zahteval od predsednika Črne gore Mila Đukanovića, naj se vzdrži prenagljenih enostranskih korakov.
Neuspeh preizkusa protiraketne obrambe
09. 07. 2000 09.52
Prestrezna raketa, ki so jo včeraj izstrelili z otoka Kwajalein v Tihem oceanu, nad morjem ni zadela rakete srednjega dosega, ki so jo 20 minut prej izstrelili iz vojaškega oporišča Vandenberg v zvezni državi Kalifornija.
Jazbinšek odgovarja Gantarju
08. 07. 2000 14.35
Ombudsman pri Zelenih Slovenije (ZS) Miha Jazbinšek je danes v odprtem pismu odgovoril nekdanjemu ministru za okolje in prostor Pavlu Gantarju (LDS), ki se je pred tem odzval na Jazbinškovo pismo predsedniku vlade Andreju Bajuku o neprofesionalnem ravnanju nekdanjega premiera Janeza Drnovška v zvezi s hidroelektrarno Moste. Kot sporoča Gantarju, so bile kvalifikacije v pismu premieru Bajuku glede sanacije in doinštalacije HE Moste preblage. Jazbinšek dodaja, da je bila investicija s strani prejšnje vlade, predvsem pa njenega predsednika Janeza Drnovška, vodena ne samo neprofesionalno, ampak v škodo kakovostne investicije in kakovostnega okolja tudi nezakonite in kaznive.
Schüssel o sankcijah EU zoper Avstrijo
08. 07. 2000 14.23
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v današnjem pogovoru za avstrijski radio znova zagovarjal pripravo referenduma, na katerem bi se Avstrijci izjasnili o sankcijah 14 članic Evropske unije, ki so jih te uvedle proti Avstriji po vstopu svobodnjakov (FPŐ) v vlado. Dejal je, da je referendum sprejel pod vplivom nekdanjega vodje FPŐ Jörga Haiderja. Avstrijska vlada, v kateri polovica ministrskih mest pripada FPŐ, se je v torek namreč odločila za razpis referenduma, ki naj bi bil jeseni. Za slednjega se je sicer zavzel že Haider, ki ga je predlagal zato, da bi prebivalci Avstrije lahko izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi diplomatske osamitve, posledice omenjenih sankcij. Kot je še izjavil Schüssel, so se v vladi pred dvema mesecema odločili glede odprave sankcij, zato želi vlada v zvezi s tem pripraviti poseben program. Avstrijski kancler, ki so ga pred dnevi slikali skupaj v avtomobilu s Haiderjem, je tudi priznal, da nekdanji vodja FPŐ ohranil ''pomemben vpliv'' v FPŐ, čeprav se je maja odpovedal vodenju stranke in se posvetil predvsem položaju koroškega deželnega glavarja. Evropske partnerice so dejansko prisile Avstrijo v referendum, saj same niso nikoli ponudile ''ne konca ne časovnega načrta'' za rešitev krize, je še menil Schüssel.