glede
Avtocesta za reševanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško?
27. 12. 1997 13.26
Sloveniji lahko skupaj s tujimi partnerji ponudimo koncesijo za trideset kilometrov dolg odsek Pyhrnske avtoceste, ki poteka skozi Slovenijo, če se to, glede na slovenske prioritete, ne vklaplja v skupno dinamiko izgradnje srednjeevropskih prometnic, je povedal podpredsednik hrvaške vlade in minister za razvoj in obnovo Jure Radić.
Vlada sprejela uredbo o začasnem financiranju v prvem polletju 1998
24. 12. 1997 14.02
Glede na to, da bo državni proračun za prihodnje leto, upoštevaje datum predložitve predloga in roke iz poslovnika državnega zbora, sprejet in uveljavljen predvidoma v drugi polovici meseca marca, je vlada Republike Slovenije na včerajšnji korespondenčni seji sprejela uredbo o začasnem financiranju potreb iz proračuna RS v prvem polletju prihodnjega leta. Tako naj bi odhodki v šestih mesecih prihodnjega leta znašali 381,8 milijarde tolarjev, prihodki pa 371,5 milijarde tolarjev, so sporočili iz urada vlade za informiranje.
Odstop romunskega zunanjega ministra
23. 12. 1997 16.46
Romunski minister za zunanje zadeve Adrian Severin je na današnji novinarski konferenci v Bukarešti napovedal svoj odstop, ni pa preklical svojih obtožb več romunskih politikov in časopisnih direktorjev, da sodelujejo s tujimi obveščevalnimi službami.
30 predsednikov bo sodelovalo na judovskem prazniku
23. 12. 1997 09.28
Stari judovski praznik hanuko, praznik luči in miru, ki sovpada z začetkom proslave petdesete obletnice neodvisnosti države Izrael, in ki bo 23. decembra, bo letos obeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Tega dne bodo namreč v tridesetih prestolnicah sveta predsedniki držav ob istem času prižgali prvo svečo na svečniku, ki se imenuje hanukija in ki ima osem sveč ter deveto, s katero se prižiga ostalih osem. Vsak dan se prižiga po eno svečo v spomin upornosti, čudežu in svetlobi z željo, da sveče gorijo za mir in upanje vseh ljudi ne glede na vero in postavo.
Podpisali pogodbo o izdelavi eurofighterja
22. 12. 1997 14.16
Obrambni ministri Nemčije, Velike Britanije, Italije in Španije so v Bonnu danes podpisali dolgo pričakovano pogodbo o izdelavi evropskega reaktivnega lovca eurofighter 2000. V skladu s pogodbo v skupni vrednosti 40 milijard dolarjev nameravajo štiri države izdelati 620 bojnih letal.
Število brezposelnih novembra rahlo nižje kot oktobra
22. 12. 1997 14.03
Na Republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo novembra prijavljenih 126.462 brezposelnih oseb. V primerjavi z oktobrom se je število brezposelnih zmanjšalo za desetinko odstotne točke, v primerjavi z lanskim novembrom pa je bilo večje za 4631 ali 3,8 odstotka.
Tečaji delnic na tokijski borzi znova na dnu
22. 12. 1997 13.44
Na tokijski borzi vrednostnih papirjev je indeks Nikkei med današnjim trgovanjem dosegel najnižjo letošnjo vrednost. Potem ko je v petek zdrsnil za 846,75 točke, je med ponedeljkovim trgovanjem izgubil še 515,49 točke oz. 3,4 odstotka in se zaustavil pri vrednosti 14.799,40 točke. Kot so poročali iz Tokia, so padli predvsem tečaji bančnih delnic.
V Hong Kongu letos manj obiskovalcev
22. 12. 1997 08.14
Bilanca obiskov v iztekajočem se letu 1997 je bila v Hong Kongu glede na ocene občutno nižja od pričakovane. Namesto predvidenega velikega števila obiskovalcev, ki so jih pričakovali v tem zgodovinskem letu, je v nekdanjo britansko kolonijo prišlo 1,2 milijona turistov manj kot v minulem letu oziroma deset odstotkov manj kot leta 1996.
Arafat na obisku pri Mubaraku
20. 12. 1997 12.17
V okviru rednih posvetovanj v zvezi z bližnjevzhodnim mirovnim procesom se je palestinski voditelj Jaser Arafat danes v Kairu srečal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Med pogovorom namerava Arafat poročati o rezultatih srečanja z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in britanskim premierom Tonyjem Blairom.
SRD ni odobrila posojila Litostroju
19. 12. 1997 13.35
Predsednik in člani uprave Slovenske razvojne družbe so danes prejeli osnutek nove pogodbe o zaposlitvi, je povedal predsednik nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe in državni sekretar za industrijo Boris Šuštar. Na včerajšnji seji nadzornega sveta SRD so med drugim zavrnili prošnjo Litostroja za najem 25 milijonov tolarjev, ki jih rabi za novembrske plače.
Peticija v zvezi z avtocesto do Kopra
19. 12. 1997 12.59
Na novinarski konferenci je Janez Jug, predsednik neparlamentarne stranke Slovenski forum, povedal, da bodo danes na Komisijo za peticije državnega zbora vložili približno 8000 podpisov državljanov, ki so jih od poletja naprej zbrali s peticijo v zvezi z izgradnjo avtoceste Klanec-Sermin, obalne hitre ceste, drugega tira na železniški progi Koper-Divača ter oskrbe z vodo iz Rižanskega vodovoda. S peticijo želijo od vlade dobiti točen odgovor predvsem v zvezi z rokom izgradnje avtoceste do morja.
Danes v državnem zboru
18. 12. 1997 16.45
Državni zbor je začel z obravnavo zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Dopoldan je po hitrem postopku sprejel noveli zakona o davčnem postopku in o davčni službi, po opravljeni splošni razpravi v okviru hitrega postopka prekinil obravnavo predloga zakona o ukinitvi pravice do regresa za letni dopust za leto 1998 ter predloga zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. Novela zakona o davčnem postopku podaljšuje veljavnost prehodnih določb zakona, ki urejujejo prehod iz sistema pobiranja davkov ob plačilnem prometu na nov sistem, na leto 1999. Prehodne določbe so namreč določale, da z letošnjim 31. decembrom prenehajo veljati med drugim tudi določbe zakona o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Agencije za plačilni promet. Ker pa se niso uresničila predvidevanja o začetku nove ureditve plačilnega prometa v RS s 1. januarjem 1998, je bilo potrebno te določbe podaljšati na leto 1999.
Dogovori glede OI brez meja leta 2006
17. 12. 1997 15.58
Na seji izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije, združenja športnih zvez so v Novi Gorici sprejeli uradno stališče osrednje slovenske krovne organizacije do kandidature za olimpijske igre brez meja leta 2006, ki naj bi jih Slovenija pripravila skupaj z avstrijsko Koroško in italijansko Furlanijo Julijsko krajino.
Slovenska manjšina na Hrvaškem: priznana, a ne ustavna
17. 12. 1997 09.21
Da bi se glede na stalne odzive slovenskih medijev in na uradne ocene iz Slovenije "izognil kakršnimkoli nadaljnjim nejasnostim in nerazumevanju", je urad za informiranje Republike Hrvaške izdal obvestilo, v katerem pojasnjuje vzroke za spremembe hrvaške ustave, ki jih je 12. decembra izglasoval hrvaški parlament in po katerih slovenska narodna manjšina ni omenjena v besedilu preambule spremenjene ustave. V njem je zapisano, da želi hrvaška vlada poudariti, da sprejemanje omenjenih ustavnih odredb ne bo imelo negativnega vpliva na status slovenske manjšine na Hrvaškem, ter da namerava še naprej pomagati slovenski manjšini s ciljem ohranjanja njene identitete ter zaščite njenih manjšinskih pravic. Hrvaška vlada bo na podlagi predhodnih pozitivnih izkušenj s podobnim sporazumom z Italijo in Madžarsko slovenski vladi ponudila predlog dvostranskega sporazuma o vzajemni zaščiti manjšin.
Širitev EU naj bi trajala še pet let
16. 12. 1997 15.30
Proces širitve Evropske unije bo trajal najmanj pet, morda pa celo sedem let, je danes izjavil podpredsednik socialistične skupine v Evropskem parlamentu Klaus Haensch.
ZDA bodo posredovale med Turčijo in EU
16. 12. 1997 10.14
Združene države Amerike želijo posredovati med Evropsko unijo in Turčijo. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva James Foley je sporočil, da bo imela ameriška vlada s Turčijo v prihodnjih dneh pogovore o različnih stališčih glede vključitve Turčije v unijo. Za četrtek je v načrtu sestanek ameriškega predsednika Billa Clintona s turškim premierom Mesutom Yilmazom. Ob odločitvi luksemburškega vrha, ki je Turčiji zaenkrat zaprl vrata uniji, je Foley menil, da so ZDA prepričane, da mora Turčija imeti "svoje mesto v Evropi".
Bank Austria načrtuje združitev s Creditanstaltom
15. 12. 1997 08.50
Bank Austria načrtuje združitev z banko Creditanstalt, je zapisal časnik Profil. Hkrati z združitvijo naj bi nastal novi Creditanstalt z omejenim področjem dejavnosti. Temeljne odločitve glede načrtovane združitve naj bi upravna odbora obeh bank sprejela na ponedeljkovem skupnem sestanku.
Odločanje o Klausovi usodi
14. 12. 1997 11.13
Na Češkem bo danes znana odločitev o politični usodi dolgoletnega ministrskega predsednika Vaclava Klausa, ki je zdaj v odstopu. Dva tedna po odstopu s položaja premiera se bo konservativni politik na izrednem kongresu Državljanske demokratske stranke v zdraviliškem mestu Podebrady 50 kilometrov vzhodno od Prage soočil z volitvami, na katerih bo 500 delegatov volilo predsednika in novi izvršilni odbor stranke. Glede na ocene ima sedanji predsednik stranke Klaus veliko večje možnosti za zmago na tem položaju kot njegov tekmec, nekdanji notranji minister Jan Ruml.
Sklepni dan nasledstvenih pogajanj v Bruslju
11. 12. 1997 10.50
V Bruslju se danes nadaljujejo tridnevna pogajanja delegacij vseh naslednic nekdanje Jugoslavije. Vodja slovenske delegacije Miran Mejak ocenjuje, da tokratni plenum ne bo dal odgovorov na glavna vprašanja, optimističen pa je, da bi do morebitnega premika lahko prišlo do konca januarja, ko bo mednarodni posrednik sir Arthur Watts v Bruslju znova zbral vse delegacije.
Pričeske naslednjega leta
10. 12. 1997 08.45
Eva bo prihodnje leto nosila kodre, Adam bo pustil ponovno rasti lase. Podjetje Goldwell, ki je posebej specializirano za modne pričeske, je v Darmstadtu predstavilo trende za leto 1998. V prihodnjem letu bodo ženske pričeske zaznamovane z ekstremnimi trajnami ali mehkimi kodri, ob tem pa frizerji predlagajo še barve v vseh mavričnih odtenkih. Tudi modni Adam se naj ne bi branil barv. Zanj modni strokovnjaki predlagajo daljše lase. Najpomembnejši trend pa je individualna pričeska, ki je narejena za vsako stranko posebej glede na njen značaj. "Vse je mogoče," je povedal frizerski mojster Walter Stoll iz podjetja Goldwell, glamour a la Hollywood, nemarno padajoči lasje, kratke pričeske ali nova ženskost gredo lahko lepo skupaj. Če greste na zabavo, pa si lahko privoščite dražjo oblikovano pričesko z raznimi vdelanimi dodatki, ki vam jih naredi frizer. "Kdor si upa, seže po ekstremnih barvah," je povedala avstrijska frizerka Gudrun Leitner-Fuchs, ki ima lase pobarvane na roza. Veliko modre, zelene ali oranžne do rdeče ali bele in harmonično zlatih ter bakrenih tonov. Tudi moški kažejo nagnjenje do pisanosti. Pri mlajših naj bi glavo krasili tu in tam zlati toni, starejši pa imajo raje osvežitev naravnih las s kakim barvnim odtenkom.
Dragonja: Litostroj bo treba reševati z lastnimi močmi
09. 12. 1997 17.56
Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je dejal, da ni pogojev za nadaljevanje pogovorov s švicarsko-švedskim koncernom ABB in sicer iz dveh razlogov: v vladi ni bilo ustreznega političnega in strokovnega soglasja, manjkala pa je tudi ustrezna podpora konceptu, da se sanacijo gospodarskih sistemov v Sloveniji poveže z odddajo nekaterih večjih del na področju gospodarske infrastrukture. Glede na izid natečaja za oddajo del na razžveplevalni napravi Termoelektrarne Šoštanj - izbran je bil nemško-slovenski konzorcij Rudis-Deutsche Babcock - bo potrebno Litostroj po ministrovih besedah reševati z lastnimi močmi.
Albrighotva o umiku Izraela z Zahodnega brega
09. 12. 1997 15.32
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je po pisanju izraelskega časnika Haaretz izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju na njunem zadnjem srečanju prejšnji teden v Parizu dejala, da bi se moral Izrael umakniti z vsaj 12 odstotkov Zahodnega brega. Albrightova naj bi menila, da izraelski predlog o 6- do 8-odstotnem umiku ni zadovoljiv. Generalni sekretar izraelske vlade Danny Naveh je za izraelski radio izjavil, da vlada v Jeruzalemu glede tako pomembnih vprašanj ne bo popuščala nobenim pritiskom.
Občinske svete bodo vodili župani
09. 12. 1997 14.48
Novela zakona o lokalni samoupravi, ki jo je vlada sprejela minuli teden, bo posegla predvsem v organizacijo dela občinskih organov in med drugim odpravila njihovo nepovezano delovanje, saj naj bi v skladu s predlaganimi rešitvami občinske svete vodili župani. Namestnik direktorja vladne službe za lokalno samoupravo Stane Vlaj pa je spregovoril o pripravah na podpis Evropske okvirne konvencije o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti. Minister brez listnice, pristojen za lokalno samoupravo, je opozoril, da bo moral državni zbor pred sprejemom zakona, ki ga bo vlada vložila v prvo branje, glede na vsebino sprememb, ki zadevajo koristi občin, pridobiti njihovo mnenje.
Stalowsky ugotavlja, da se politična nasprotja glede reševanja Litostroja poglabljajo
09. 12. 1997 00.00
Upam, da se z mojim odstopom z mesta predsednika začasne uprave izpolnjuje opcija tako imenovane slovenske različice reševanja Litostroja, ki želi imeti svojo upravo, je izjavil Stanislav Stalowsky. Ugotavlja, da se politična nasprotja glede reševanja Litostroja poglabljajo, zato želi s svojim odstopom pomagati podjetju oziroma pospešiti sprejem odločitve za Litostroj. "Če je različica z ABB nesprejemljiva in zanjo ni možno doseči političnega soglasja, je potrebno dati prostor drugi opciji," je povedal Stalowsky.
Vprašanje razširitve Varnostnega sveta ostaja odprto
06. 12. 1997 12.58
Brez zbližanja stališč se je v petek v New Yorku končala dvodnevna razprava o sporni razširitvi Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Na njej so podvomili, da bi lahko pogovore glede zastalega reformnega procesa znova spravili v tek, čeprav je Generalna skupščina ZN kljub štiriletnim neuspešnim prizadevanjem pokazala zanimanje za rešitev vprašanja nove strukture VS. ZDA, ki lahko s pravico veta onemogočijo vsakršno reformo VS, vztrajajo pri svojem stališču o razširitvi števila sedežev VS za pet ali šest sedežev.
EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu
06. 12. 1997 10.56
Ameriški predsednik Bill Clinton in vodilni politiki EU so svoje pogajalce na konferenci o podnebnih razmerah v Kjotu pozvali, naj najdejo skupno rešitev. V izjavi po sinočnjem drugem vrhu ZDA in EU v Washingtonu sta obe strani podčrtali pripravljenost za sodelovanje. Clinton se je srečal s sedanjim predsedujočim EU Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. V sporu glede sankcij ZDA proti podjetjem iz Tretjega sveta, ki poslujejo s Kubo, Iranom in Libijo, ni prišlo do napredka. Juncker je označil sankcije kot "nesprejemljive", Clinton pa je jasno povedal, da bo sankcije uvedel, če bo to upravičeno. Luksemburški zunanji minister Jacques Poos pa je v Washingtonu povedal, da EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu. Dodal je, naj bi o objavi izjave razmislili šele, ko se bo ameriška državna sekretarka Madeleine Albright sestala z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Poos je dodal, da si EU želi tesnejše sodelovanje z ZDA pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu.
Skupni interesi Slovenije in San Marina
03. 12. 1997 16.37
Slovenski minister za pravosodje Tomaž Marušič in minister za pravosodje in kulturo San Marina Pier Marino Menicucci sta ob koncu dvodnevnih pogovorov med drugim poudarila, da državi povezuje več skupnih interesov, zlasti na področju skupnega boja proti organiziranemu kriminalu, pa tudi gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja.
Azijski monetarni tokovi in dogajanje na Ljubljanski borzi
02. 12. 1997 13.46
Skromni prometi na Ljubljanski borzi se nadaljujejo. Kljub rahli korekciji tečajev navzdol, še ni čutiti navdušenja za nakupe. Centralna banka 2. decembra organizira novo dražbo blagajniških zapisov in sicer 5.000 lotov v skupni vrednosti 25 milijard tolarjev. Izklicna cena naj bi bila 99.5% vrednosti, kar naj bi pomenilo skoraj 10 odstotno letno obrestno mero. Z osmo izdajo blagajniških zapisov namerava Banka Slovenije potegniti iz obtoka presežno likvidnost, ki bo nastala z izplačilom sedme izdaje blagajniških zapisov. Glede na trenutno stanje na trgu delnic je pričakovati, da se bo marsikateri vlagatelj odločil za varnejše oblike naložb.
Slovenija v drugi polovici držav z največjimi pravicami in odprtostjo
02. 12. 1997 13.26
Ameriški sklad Heritage je izdal najnovejše poročilo, v katerem je severnoameriške in evropske države razvrstil glede na stopnjo gospodarske svobode. Lestvica zajema kategorije trgovinske, davčne, monetarne in bančne politike, stopnjo vladnih poseganj v gospodarstvo, pretok kapitala in tujih naložb, nadzor plač in cen, odprtost trgovanja z nepremičninami in obseg sive ekonomije. Ocene za gospodarsko svobodo posameznih nacionalnih ekonomij se gibljejo med ena za najboljšo in pet za najslabšo, Slovenija pa je dobila oceno 3,10 točke.
Evropski paralament se bo izrekel o širitvi EU
02. 12. 1997 09.44
Evropski parlament bo na dvodnevni seji jutri in pojutrišnjem v Bruslju razpravljal o vprašanju, s katerimi srednjeevropskimi prosilkami naj Evropska unija prihodnje leto začne pogajanja. Parlament sicer v tem vprašanju nima zadnje besede. Dokončno odločitev bodo morali s soglasjem sprejeti predsedniki držav in vlad povezave na vrhunskem srečanju v Luxembourgu prihodnji teden.