globoko
Rast delnice Infond zlat
21. 11. 2000 00.00
Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjeno 1510 poslov, ki so bili skupaj vredni 1.314 mio SIT. Na borznem trgu je bilo sklenjenih 400 poslov vrednih 925 mio SIT, na prostem trgu pa 1110 poslov v skupni vrednosti 388 mio SIT.
Nov izbruh nasilja
20. 11. 2000 00.00
Izraelska vlada se je sestala na izredni seji, na kateri so ocenili položaj po jutranji eksploziji bombe v Gazi, v kateri sta bila ubita dva izraelska civilista, deset pa je bilo ranjenih, med njimi več huje. Izraelski premier Ehud Barak je že izrazil globoko pretresenost zaradi napada na šolski avtobus. Palestinske avtonomne oblasti pod vodstvom Jaserja Arafata so že zanikale vpletenost v bombni napad in obenem obsodile incident in napovedale preiskavo o tem dogodku.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
Kučan izrazil sožalje
12. 11. 2000 00.00
Ob včerajšnji tragični nesreči vzpenjače na Kitz steinhornu pri Kaprunu v Avstriji je danes slovenski predsednik Milan Kučan poslal sožalno brzojavko avstrijskemu predsedniku Thomasu Klestilu, v kateri je izrazil globoko sožalje in solidarnost, so sporočili iz kabineta predsednika.
MZZ izrazilo obžalovanje ob nesreči
11. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko obžalovanje ob današnji nesreči zobate železnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu, v kateri je po neuradnih podatkih umrlo 170 ljudi. Kot so povedali na ministrstvu, sproti spremljajo prizadevanja avstrijskih organov pri reševanju in čakajo na ugotovitve preiskovalnih organov, ki pa za zdaj še nimajo podatkov o identiteti žrtev.
Posledice neurja v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Preiskovanje tretjega prekata Kurska
02. 11. 2000 00.00
Skupina potapljačev, ki sodeluje v operaciji dvigovanja trupel ponesrečenih mornarjev s potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, je danes s kamerami začela preiskovati tretji prekat plovila, potem ko je izvrtala še eno odprtino v podmornico, je danes sporočilo poveljstvo severnomorske flote.
Tomaž Humar v bolnišnici
02. 11. 2000 00.00
Na intenzivnem oddelku Kliničnega centra je od začetka tedna Tomaž Humar,
Začetek predvolilnega molka na Kosovu
27. 10. 2000 00.00
Pred sobotnimi lokalnimi volitvami je danes na Kosovu začel veljati predvolilni
Nekaj mornarjev je preživelo eksplozijo
26. 10. 2000 00.00
Ruski potapljači so v žepu enega od mornarjev, ki so
Izvrtali odprtino v Kursk
25. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so davi izvrtali odprtino v potopljeno jedrsko podmornico Kursk, ki leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Sedaj preverjajo stopnjo radioaktivnega sevanja na podmornici in nameščajo daljinsko vodeno televizijsko kamero, s katero bodo preverili ali je dovolj varno za potop. Potapljači naj bi skozi meter dolgo in 0,75 metra široko odprtino vstopili v notranjost Kurska, od koder naj bi nato rešili trupla 118 članov posadke. "Potapljači kovinske predmete v notranjosti podmornice prekrivajo z zaščitnimi materiali, da bi se tako med reševanjem trupel izognili morebitnim poškodbam na svojih kombinezonih," je pojasnil poveljnik severnomorske flote Vječeslav Popov.
Potapljači na poti proti razbitinam
21. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so izvedli še zadnje priprave pred dvigom 118-ih trupel iz ruske jedrske podmornice Kursk , ki je potonila avgusta in leži sto metrov globoko. Reševalno akcijo bodo usmerjali iz posebej opremljene norveške naftne ploščadi. Trupla naj bi na površje potegnili skozi sedem lukenj, ki jih bodo navrtali v trup podmornice.
Slovenija podpira mirovna prizadevanja
18. 10. 2000 00.00
Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Slovenija pozdravlja rezultate bližnjevzhodnega vrha v egiptovskem Šarm el Šejku in upa, da bosta obe strani izpolnili obveznosti. Hkrati je v današnjem sporočilu za javnost izrazilo globoko obžalovanje in zaskrbljenost zaradi napetosti in spopadov med Izraelci in Palestinci, ki so v preteklih tednih terjali številne žrtve. Nadaljnje naraščanje napetosti ima lahko daljnosežne posledice za stabilnost celotne regije.
Izetbegović bo predal predsedovanje
14. 10. 2000 00.00
Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović bo predsedovanje temu najvišjemu organu v državi predal srbskemu članu Živku Radišiću in se obenem umaknil iz aktivnega političnega življenja. Doyen diplomatskega zbora, slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošić je na torkovi poslovilni slovesnosti poudaril, da se poslavljajo od "državnika, udeleženca burnih časov, ki je pustil globoko sled v zgodovini te države in v evropskih dimenzijah". Še posebej je poudaril njegovo aktivno in odločno vlogo pri nastajanju in podpisovanju ter kasnejšemu uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma.
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
Barak in Arafat sprejela predlog ZDA
02. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v telefonskem pogovoru izraelskemu premieru Ehudu Baraku in palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu predlagal preiskavo najnovejših spopadov na Bližnjem vzhodu. Po pogovorih sta Barak in Arafat predlog sprejela, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše P. J. Crowley.
Manifesta dela obračune
30. 09. 2000 00.00
Evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3 je od 23. junija do 24. septembra v štirih ljubljanskih razstaviščih, na devetih mestnih lokacijah in prek TV Slovenija predstavil 59 umetnikov in skupin vseh generacij, a večinoma mlajših. V novinarskem središču so v tem času registrirali 651 novinarjev, od tega 463 tujih. Statistika, ki sta jo posredovala Cankarjev dom in organizacijski odbor za izvedbo Manifeste 3, kaže, da je bilo akreditiranih tujih novinarjev 12 odstotkov več kot med osamosvojitvijo Slovenije in 33 odstotkov več kot med obiskom ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji. Obiskovalcev so našteli sedem tisoč. Zaradi izjemnega odziva tujih medijev in dobrega obiska tujcev so organizatorji prepričani, da je "Manifesta 3 v krogih kulturne Evrope pustila globoko sled o kulturni zanimivosti gostiteljice ter da je ob umetniški ravni njen lep presežek tudi v promociji Ljubljane in Slovenije". Umetniška koordinacija projekta je bila v rokah kustosa Moderne galerije Igorja Zabela. Prva groba ocena finančnega stanja dan po zaprtju prizorišč Manifeste 3 kaže, da finančni načrt stroškov v višini 150 milijonov tolarjev ne bo presežen. Znano je, da bo ministrstvo za kulturo prispevalo 60 milijonov tolarjev, mesto 31 milijonov tolarjev, preostalih 59 milijonov tolarjev bodo zagotovili glavni pokrovitelj Mobitel, Evropska unija in nekatere države, katerih umetniki so se udeležili bienala. Pokrovitelji so brezplačno opravili storitve ali zagotovili opremo v vrednosti 60 milijonov tolarjev.
Huda rudarska nesreča na Kitajskem
28. 09. 2000 00.00
V sinočnji eksploziji treskovega plina v rudniku premoga blizu mesta Shuichengna na jugozahodu Kitajske je po navedbah predstavnika uprave rudnika umrlo najmanj 135 rudarjev. Število smrtnih žrtev bi utegnilo narasti na 161, saj je bilo v času nesreče v rudniku 241 rudarjev, doslej pa so jih rešili 80. Nekateri ponesrečeni rudarji naj bi bili ujeti tudi do 200 metrov globoko pod površjem.
Poškodovani jamar rešen
17. 09. 2000 00.00
Jamarji, reševalci Jamarske reševalne službe, so nocoj, nekaj pred pol osmo zvečer, prinesli poškodovanega jamarja Danila Ceja iz brezna Požiralnik ob Zgornjem Kriškem jezeru, helikopter pa ga je kljub mraku in slabim vremenskim razmeram nato uspešno odpeljal izpred jame v jeseniško bolnišnico. Reševanje jamarja, ki je v soboto okrog poldneva na globini okrog 130 metrov padel približno osem metrov globoko, je trajalo skoraj 32 ur.
Kohl prvič po finančnem škandalu spet v nemškem parlamentu
12. 09. 2000 00.00
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl se je danes prvič po desetih mesecih udeležil zasedanja poslanske skupine Krščanskodemokratske in Krčanskosocialne unije (CDU/CSU). Kohl se zasedanj v parlamentu ni udeleževal od lanske jeseni, ko je finančni škandal pretresel njegovo stranko CDU. Politična rehabilitacija Kohla pa se je začela že na začetku tega meseca, ko so ga strankarski prvaki CDU povabili kot slavnostnega govornika na prireditev ob 10. obletnici združitve obeh Nemčij.
American Express pospešuje spletno nakupovanje
11. 09. 2000 00.00
American Express je po mnenju strokovnjakov tista banka, ki največ naredi za popularizacijo spletnega trgovanja. Iz te banke namreč prihajajo tako inovativne ideje, da bo morala konkurenca močno napeti svojo kreativno možgansko poloblo ali pa jih bo morala posnemati. In to hitro.
Odstopil francoski notranji minister
29. 08. 2000 00.00
V Franciji je danes odstopil notranji minister Jean-Pierre Chevenement, je sporočil francoski premier Lionel Jospin, ki je na njegovo mesto že imenoval dosedanjega ministra za odnose s parlamentom Daniela Vaillanta. Chevenement je s položaja notranjega ministrstva odstopil zaradi nestrinjanja z vladnim načrtom za mir na Korziki, ki daje otoški lokalni skupščini omejeno zakonodajno moč.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Reševanje podmornice Kursk
18. 08. 2000 00.00
Ruski strokovnjaki še vedno nadaljujejo poskuse reševanja 118-članske posadke potopljene ruske jedrske podmornice Kursk. Ruska televizijska postaja RTR je davi poročala, da se mornarji s podmornice že tretji dan niso oglasili, medtem ko so se dotlej z reševalci sporazumevali s trkanjem po ladijskem boku. Reševalci kljub temu še vedno upajo, da so člani posadke plovila, ki leži 108 metrov globoko na morskem dnu, še vedno živi, in nestrpno pričakujejo prihod britanske in norveške reševalne podmornice, ki naj bi na kraj nesreče prispeli jutri.
Reševanje podmornice Kursk
16. 08. 2000 00.00
Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Pilot iz Royal Air Force spremenil spol
15. 08. 2000 00.00
Pilot helikopterja v britanskem vojaškem letalstvu Royal Air Force, 39-letni poročnik Eric Cookson, je spremenil spol in postal Caroline Paige. S tem je postal prvi transseksualec v britanskih vojaških letalskih vrstah, je povedal tiskovni predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Pilot, ki ga zdaj kličejo "Caz", je trenutno na bolniškem dopustu, potem ko so ga na njegove stroške operirali za 18.000 funtov, je še dodal. Caz bo morala zdaj prestati še zahtevne preglede, s katerimi bodo ugotovili, ali je še sposobna upravljati helikopter. Zdaj si želim samo to, da bi lahko spet letela, je za angleški tabloid The Sun, ki je objavil sliki "prej" in "potem", povedala Caz. Dejala je, da leta 1980, ko se je pridružila vojaškemu letalstvu, ni imela nobenih težav, saj nihče ni slutil, kaj je čutila globoko v sebi. Pred dvema letoma pa je Eric, veteran Zalivske vojne in Bosne, vojaške zdravnike obvestil o svoji odločitvi, da želi spremeniti spol. Medtem ko je čakal na operacijo, so mu v službo celo dovolili nositi ženske obleke, kar je bilo za britansko vojsko nekaj popolnoma novega, saj doslej še noben vojak ni javno priznal, da je transseksualec, je še povedala Caz. Poudarila je tudi, da so jo nadrejeni pri njeni odločitvi podpirali.
Britanski pedofil si je vzel življenje
09. 08. 2000 00.00
Pred nekaj dnevi si je 54-letni dedek iz okolice Manchestra iz strahu pred množico, ki je poskušala vdreti v njegovo hišo, vzel življenje. Moški je pred incidentom na sodišču priznal, da je spolno zlorabil več otrok. Ogorčeni sosedi, ki so se zbrali pred njegovo hišo in mu grozili, da mu jo bodo zažgali, je morala pomiriti policija. Pedofil, ki je po besedah odvetnikov svoja dejanja globoko obžaloval in iskal psihiatrično pomoč, je po izgredu vzel prevelik odmerek tablet in umrl.
Koliko strani je na spletu?
28. 07. 2000 21.20
Raziskovalna družba je objavila raziskavo, v kateri so pokazali, da je svetovni splet veliko večji, kot ga lahko pokrivajo celo najbolj izpopolnjeni iskalniki, kot so AltaVista, Google ali Yahoo! Del mreže, ki ni dostopen iskalnikom so strokovnjaki ponavadi imenovali >>nevidna mreža<<, raziskovalna skupina iz Južne Dakote pa se je uprla tovrstni klasifikaciji in ga poimenovala >>globoka mreža<<.
Turška študentka se je potopila 100 m globoko
19. 07. 2000 15.36
Yasemin Dalkilic je na zahodni obali Turčije postavila nov ženski svetovni rekord v globinskem potapljanju. Komaj 21-letna študentka se je na dah potopila kar 100 metrov globoko in dosedanji svetovni rekord Kubanke Deborah Andollo, ki ga je postavila 12. julija letos, popravila za pet metrov.