goethe
Goethejeva nagrada za založništvo
25. 08. 1999 17.38
Ob 250. obletnici rojstva nemškega pesnika in pisatelja Johanna Wolfganga Goetheja bodo 28. avgusta v Weimarju prvič podelili Goethejevo nagrado za založništvo. Po navedbah založbe Goethe Verlag GmbH iz Muenchna gre za običajno avtorsko nagrado, s katero bodo prvič izrekli priznanje delu lektorjev in založb. Nagrada je zgolj idejna in ne gmotna. Pri Goethe Verlag so še povedali, da se za nagrado poteguje več kot sto večjih založb s približno 400 deli z različnih področij, med njimi tudi švicarske in avstrijske založbe. Komisijo sestavljajo učenci šestih višjih gimnazij iz vse Nemčije, ki nosijo ime po tem velikem nemškem piscu. Ti naj bi dela ocenjevali v smislu Goetheja kot univerzalnega genija.
Weimar: častno mesto Goetheja v kulturni prestolnici Evrope
27. 05. 1999 21.09
Weimarju, mestecu med Jeno in Erfurtom v nemški deželi Turingiji, je pripadla čast, da je bilo za letošnjo evropsko kulturno prestolnico izbrano kot prvo mesto z območja donedavne vzhodne Evrope - in to upravičeno. V primerjavi z dosedanjimi kulturnimi prestolnicami je izjema tudi po tem, da ni ne nacionalno ne deželno glavno mesto, a po svoji kulturni in umetniški zgodovini prekaša mnoga. Tu so živeli in ustvarjali J.S. Bach, Goethe, Schiller in Liszt, v zadnjih desetletjih 19. stoletja in v prvih tega je bilo mesto središče evropskega modernističnega likovnega vrenja, v njem so krajši ali daljši čas delali tudi Paul Klee, Vasilij Kandinsky in Edvard Munch, tu je ze 1904 razstavljal August Rodin, tu je bil ustanovljen Bauhaus - in nenazadnje - gledališče v Weimarju je imelo leta 1919 status nemškega nacionalnega gledališča, mestece pa je bilo v treh desetletjih, ki so sledila, tudi glavno mesto Turingije (do 1952).
V Weimarju odprli kopijo Goethejeve vrtne hiše
15. 03. 1999 11.47
Minuli konec tedna so v okviru dejavnosti evropskega leta kulture 1999 v Weimarju javnosti predstavili sporno kopijo Geothejeve slavne vrtne hiše, v kateri je nemški književnik in državnik preživel svoja zgodnja weimarska leta in velja za prvo romarsko mesto weimarske klasike. Natačna kopija 300 let stare hiše, ki jo je Goethe v dar dobil leta 1776 in v njej med drugim pisal Fausta, je hkrati tudi eden najbolj izvirnih projektov evropskega leta kulture, ki naj bi vzbudila razpravo o odnosu med kopijo in originalom v sodobnem času. Razprave naj bi se udeležil tudi galerist Konrad Kujau, bolj znan kot avtor ponaredkov hitlerjevih dnevnikov. Konec maja bodo predstavili še drugo kopijo vrtne hiše, ki se bo opirala na sodobne večpredstavnostne vizualne tehnike.
V Leipzigu znova odprta ena najstarejših kavarn v Evropi
23. 11. 1998 12.30
Kip Turka, ki se sklanja nad skodelico vroče kave, krasi vhod ene najstarejših kavarn v Evropi, ki so jo po sedmih mesecih zahtevnega restavriranja odprli ta mesec v Leipzigu.
NUK: Predavanje in razstava o Heinrichu Heineju
01. 04. 1998 16.19
V Narodni in univerzitetni knjižnici bo od ponedeljka, 6. aprila, naprej na ogled razstava o življenju in delu nemškega poznoromantičnega pesnika Heinricha Heineja (1797-1856), ki so jo v nacionalni knjižnici pripravili v sodelovanju z Goethe-Institutom iz Zagreba in francoskim inštitutom Charles Nodier iz Ljubljane. Poldrugo uro pred odprtjem razstave (ob 17. uri) pa bo v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti o Heineju predaval Jean-Pierre Lefebvre, profesor s pariške Ecole Normale Superieure.