gora
Vojvodina je za večjo avtonomijo
13. 02. 2001 00.00
Po mnenju predsednika skupščine Vojvodine Nenada Čanka bi morala imeti Vojvodina tudi določene pristojnosti na področju zunanje politike oziroma diplomacije, v sinočnjem pogovoru za Televizijo Črna gora pa je dejal, da je veljavna ustava Republike Srbije za Vojvodino in Kosovo "okupacijska", ker je ukinila avtonomijo obeh pokrajin. Po pisanju Glasa javnosti bo Čanak danes odpotoval na večdnevni obisk v ZDA, kjer naj bi se srečal z "visokimi predstavniki ameriške administracije".
Črna gora proti carinskemu nadzoru na administrativni meji
12. 02. 2001 00.00
Črna gora je danes izrazila nasprotovanje carinskemu nadzoru na administrativni meji s Srbijo. Jugoslovanski cariniki so namreč danes začeli z nadzorom na mejnih točkah med Srbijo ter Črno goro in Kosovom. Ta "politični" ukrep spominja na ravnanje režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta izjavil črnogorski minister za trgovino Ramo Bralić.
Evropa in ZDA si ne želita neodvisne Črne gore
07. 02. 2001 00.00
Noben evropski ali ameriški politik si ne želi, da bi Črna gora zapustila jugoslovansko federacijo in postala neodvisna država, je danes v Parizu zatrdil francoski zunanji minister Hubert Vedrine. "Kakor mi je znano, evropski in ameriški politiki ne podpirajo morebitne odcepitve Črne gore, menim pa, da ji tudi njene sosede niso naklonjene," je še dejal Vedrine.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Zborovanje v Podgorici
28. 01. 2001 00.00
Včeraj se je sedem tisoč pristašev udeležilo zborovanja na glavnem trgu v Podgorici. Zborovanje je pripravila liberalna aliansa Črne gore, vendar naj ne bi šlo za strankarsko zborovanje ampak zborovanje vseh ljudi, ki si želijo neodvisno in mednarodno priznano Črno goro. Na zborovanju je najprej govoril vodja Liberalne alianse Miodrag Živković. Na zborovanju ni prišlo do incidentov, razen, ko so zapeli pesem posvečeno Črni gori, ko so iz nekaj deset pušk izstrelili vse naboje. Črnogorski liberalci so zahtevali, da črnogorske oblasti razpišejo referendum z jasnim vprašanjem in obljubo, da bodo rezultate spoštovali. Liberalcem se je pridružila številna skupina javnih osebnosti, politikov, novinarje, univerzitetnih profesorjev, pisateljev in umetnikov. Po besedah govorcev lahko neodvisnost Črne Gore dosežejo z odprtostjo in vabilom vsem političnim nasprotnikom in z močno koalicijo za svobodno in demokratično Črno goro, ki vključuje stranke DPS, Liberalno alianso, Social-demokratsko stranko in vse nevladne organizacije, zveze, skupine in državljane, ki so za samostojnost. Vodja Liberalne alianse Miodrag Živković je pozval predsednika Mila 195144ukanovića, da čimprej konča strategijo aktivnega čakanja, ker s tem zmanjšuje možnosti za samostojnost Črne gore.
Del Pontejeva februarja v Črni gori
26. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte bo 15. in 16. februarja obiskala Črno goro, se je izvedelo iz krogov blizu tožilke. Del Pontejeva se bo ob tej priložnosti srečala s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in premierom Filipom Vujanovićem. Črna gora že več kot leto dni sodeluje s haaškim sodiščem, še navaja vir.
Kako poslovati s Črno goro
25. 01. 2001 00.00
Krepitvi blagovne menjave in poslovnih stikov je bil namenjen današnji posvet v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije s temo Kako poslovati s Črno goro. Po prepričanju predsednika črnogorske gospodarske zbornice Vladimirja Vukmirovića vse možnosti sodelovanja gospodarstev Slovenije in Črne gore še zdaleč niso izkoriščene.
Na vidiku nova Clintonova afera
23. 01. 2001 00.00
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je v zadnjem valu predsedniških pomilostitev, preden se je poslovil od Bele hiše, podpisal tudi pomilostitev za milijarderja Marca Richa, ki je leta 1983 pobegnil v Švico, da bi se izognil sodnemu pregonu. Richa je na položaju državnega tožilca po uradni dolžnosti med drugim preganjal tudi sedanji newyorški župan Rudolph Giuliani, ki je Clintonovo pomilostitev označil za šokantno. Ameriški mediji zdaj ugibajo, če je za Clintonovo odločitvijo še kaj več kot le upoštevanje prošenj Richevega odvetnika Roberta Finka. Richeva nekdanja soproga Denise naj bi v zadnjih dveh letih Demokratski stranki namenila več kot pol milijona dolarjev.
Le Monde o Karničarju
21. 01. 2001 00.00
Francoski dnevnik Le Monde je v petkovi izdaji celotno stran posvetil slovenskemu alpinistu in smučarju Davu Karničarju, ki mu je 7. oktobra 2000 kot prvemu človeku uspelo v celoti smučati z najvišje gore sveta. Dopisnik Le Monda Gerard Albouy je med drugim zapisal, da je Davo Karničar brez postanka, brez derez in brez sezuvanja v petih urah kot prvi človek v celoti prismučal s strehe sveta.
Razhajanja med ZRJ in Črno goro
18. 01. 2001 00.00
Vojislav Koštunica, Milo 195144ukanović in Zoran 195144inđić so se včeraj v Palači federacije pogovarjali o preureditvi odnosov v zvezni državi. Predsednika ZRJ in Črne gore in mandatar za sestavo nove srbske vlade so se sestali za zaprtimi vrati. Zoran 195144inđić je po več kot dveurnem srečanju dejal, da so razhajanja med Podgorico in Beogradom glede prihodnosti ZRJ velike. Po njegovih besedah je pomembno, da se dialog nadaljuje, da bo rešitev, ki bo sprejeta, demokratična in da bo upoštevala zelo veliko nestabilnost območja. Po njegovih napovedih naj bi se srbsko-črnogorski dialog o tem vprašanju nadaljeval po sestavi nove srbske vlade in po odločitvi o predčasnih volitvah v Črni gori, ki naj bi bila sprejeta v prihodnjih desetih dneh. Srečanje je bilo napovedano že za nedeljo zvečer, vendar je bil zaradi tehničnih razlogov preložen.
STO krepi sodelovanje z lokalnimi organizacijami
17. 01. 2001 00.00
Slovenska turistična organizacija (STO) je minulo sredo na Bledu organizirala prvo letošnje srečanje s predstavniki lokalnih turističnih organizacij s področja gora in jezer. S tem so bili v skladu z novo organizacijsko strukturo STO, v kateri so predvideni produktni vodje za posamezna turistična področja, postavljeni prvi temelji za formalno sodelovanje med STO in lokalnimi turističnimi organizacijami na področju gora in jezer.
V ZDA proslavili dan Martina Luthra Kinga
16. 01. 2001 00.00
V ZDA so se v ponedeljek spomnili ubitega borca za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega, ki ga je leta 1968 v Memphisu ubil beli nestrpnež James Earl Ray. Leta 1986 je postal Kingov rojstni dan nacionalni praznik ZDA. Letošnji praznik je poleg miroljubnih pohodov, govorov in krajevnih projektov, minil v znamenju prepirov okrog kandidata za pravosodnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega Johna Ashcrofta, ki ga ameriška levica med drugim obtožuje rasizma.
Pravoslavni božič po svetu
07. 01. 2001 00.00
Sveti večer pred pravoslavnim božičem je po svetu minil brez incidentov. Betlehem je bil zaradi nasilja na Bližnjem vzhodu sinoči skoraj popolnoma prazno mesto. V cerkvi kristusovega rojstva je bila sicer sveta maša, ki se je je udeležil tudi palestinski vodja Jaser Arafat, vendar pa je prišlo veliko manj ljudi kot običajno. Kljub majhnemu številu obiskovalcev pa so izraelske oblasti poostrile varnostne ukrepe v Betlehemu. Izraelski pravoslavni kristjani so praznik letos preživeli doma v molitvi, ker so menili, da se po treh mesecih nasilja ne spodobi praznovati.
Nove zveze Srbije in Črne gore ne bo
03. 01. 2001 00.00
Podpredsednik največje črnogorske opozicijske Socialistične ljudske stranke (SNP) Predrag Bulatović je za beograjski Nedeljnji telegraf povedal, da bodo Črnogorci potrebovali potne liste za vstop v Srbijo, če se bo Črna gora odcepila, in da bo "meddržavno sovraštvo do konca leta v tem primeru večje kot pa med Srbijo in Hrvaško".
Djukanović želi mednarodno priznanje
27. 12. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo Djukanović si želi mednarodnega priznanja neodvisnosti Črne gore. Črna gora in Srbija bi morale biti neodvisni in oblikovati "ohlapno zvezo", je dejal Djukanović za državno televizijo v Podgorici. Nova zveza držav naj bi bila oblikovana podobno kot zveza Rusije in Belorusije.
Zaprli volišča v Srbiji
23. 12. 2000 00.00
V Srbiji so ob 20. uri zaprli volišča. Predčasne parlamentarne volitve so potekale mirno in brez večjih zapletov. Volilna udeležba je bila nižja kot na jugoslovanskih predsedniških in skupščinskih volitvah, saj je do 18. ure glasovalo okoli 52 odstotkov volivcev.
Začetek smučarske sezone
23. 12. 2000 00.00
Smučarska sezona se je začela tudi na Kaninu in v Kranjski Gori. Tam so prvič po 25-ih letih pognali novo napravo, in sicer štirisedežnico Dolenčev rut. Smučarjev je bilo veliko, najbrž tudi zato, ker je bila smuka zastonj.
Ostre kritike Annanovega predloga
22. 12. 2000 00.00
Predlog generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana o preureditvi Zvezne republike Jugoslavije v konfederacijo Srbije, Črne Gore in Kosova so ostro zavrnile vse tri strani. Vojislav Koštunica je ob tem izjavil, da je Jugoslavija federativno urejena država, ki jo sestavljata Srbija in Črna gora, Kosovo pa je le del Srbije. Predsednik jugoslovanske vlade Žižić pa je Annanov predlog označil kot kršitev diplomatske kulture, ter poudaril, da nihče ni pristojen za sprejemanje ustave ZRJ.
Elektorji dali večino Bushu
19. 12. 2000 00.00
Elektorski kolidž je sporočil, da je republikanski predsedniški kandidat George Bush mlajši dobil zanesljivo večino 271 glasov in s tem postal neuradni 43. predsednik ZDA. Uradno bo Bush postal novoizvoljeni predsednik 5. januarja 2001, ko bo zvezni kongres pod vodstvom Ala Gora kot predsednika senata preštel elektorske glasove. Novoizvoljeni predsednik bo postal predsednik ZDA po svečani prisegi 20. januarja 2001 pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Williamom Rehnquistom.
Žižić za sodelovanje Črne gore
17. 12. 2000 00.00
Predsednik jugoslovanske vlade Zoran Žižić je naročil guvernerju Narodne banke Jugoslavije Mlađanu Dinkiću, naj na prihodnje sestanke guvernerjev centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik povabi tudi predstavnika centralne banke Črne gore. Premier Žižić je povedal, da je zvezna vlada prejšnji teden oblikovala komisijo za nasledstvo nekdanje SFRJ, v sestavi katere morajo biti tudi predstavniki Črne gore. Tak sklep je po Žižićevih besedah v skladu s sodelovanjem in delovnimi stiki, ki jih ima njegov kabinet s črnogorsko vlado.
Tudi Črna gora želi biti naslednica
16. 12. 2000 00.00
Za monetarni svet Črne gore bo nelegitimen sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SFRJ, pri katerem ne bodo sodelovali predstavniki črnogorske monetarne oblasti. Monetarni svet Črne gore je v sporočilu za javnost poudaril, da Narodna banka Jugoslavije (NBJ) po ustanovitvi črnogorske centralne banke nima več pravice izvajati denarne politike v tej republiki. Monetarni svet je poleg tega protestiral, ker predstavniki črnogorske centralne banke niso bili povabljeni na torkov sestanek guvernerjev centralnih bank Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in "takoimenovane NBJ", zato "šteje za nelegitimni sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SRJ".
George Bush predsednik ZDA
14. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush mlajši je v svojem zmagoslavnem govoru v teksaški prestolnici Austin obljubil, da bo v Washingtonu skušal ustvariti ozračje dvostrankarskega sodelovanja, kakršno vlada v Teksasu. Bush je za kraj svojega govora simbolično izbral predstavniški dom teksaškega kongresa v katerem ima večino demokratska stranka. Bush je po dolgem aplavzu teksaških kongresnikov in družinskih članov ter prijateljev omenil dolgo preizkušnjo za državo, v kateri sta s podpredsednikom ZDA Alom Gorom dala vse od sebe. "Razumem kako težak mora biti ta trenutek za podpredsednika Gora in njegovo družino. Gore se lahko pohvali s častnim služenjem državi kot kongresnik, senator in podpredsednik. Nocoj sem od njega prejel prijazen telefonski klic in dogovorila sva se, da se naslednji teden sestaneva v Washingtonu. Strinjala sva se, da bova naredila vse za okrevanje države po tem dolgem tekmovanju," je uvodoma dejal Bush.
Kranjskogorci upajo na čudež
11. 12. 2000 00.00
Tekmi za svetovni pokal alpskih smučarjev v Kranjski Gori 20. in 21. decembra so tik pred odpovedjo. Na Podkornu snega ni, ker pa do četrtka, ko bo padla končna odločitev, ni napovedanih padavin in nizkih temperatur, bi veleslalom in slalom rešil le čudež.
Pred nastopi na vrhovnem sodišču ZDA
11. 12. 2000 00.00
Predstavniki ameriških predsedniških kandidatov Georga Busha ml. in Ala Gora so dan pred ustno predstavitvijo argumentov na vrhovnem sodišču ZDA glede zakonitosti ročnega preštevanja glasov na Floridi na različnih televizijskih postajah ubrali pomirljive tone. Gorov odvetnik David Boies je za televizijo NBC zatrdil, da bo podpredsednik zagotovo priznal poraz, če mu vrhovno sodišče ZDA ne bo naklonjeno, in da bo Busha podprl kot svojega predsednika. Podobne besede je za isto televizijo izrekel tudi Bushev pravni zastopnik na Floridi James Baker, ki je prav tako zatrdil, da bo volja vrhovnega sodišča ZDA spoštovana.
Preštevanje glasovnic ustavljeno
10. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče ZDA je s petimi glasovi proti in štirim za uslišalo pritožbo odvetnikov republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega in zaustavilo ročno preštevanje okrog 45.000 spornih glasovnic. Vrhovno sodišče Floride je sinoči presenetilo vse, ki jih zanima povolilni zaplet na Floridi in ukazalo preštevanje vseh spornih glasovnic v vseh 64 floridskih volilnih okrožjih, s čimer je demokratskemu predsedniškemu kandidatu Alu Goru ohranilo upe na morebitno zmago v predsedniški tekmi. Bushevi odvetniki so takoj nato odbrzeli do zveznih vrhovnih sodnikov v Washingtonu in zahtevali zaustavitev preštevanja, kar se je tudi zgodilo.
Vrhovno sodišče Floride v prid Goru
09. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče Floride je poskrbelo za skoraj popoln preobrat v tekmi za zmagovalca ameriških predsedniških volitev med republikancem Georgem Bushem mlajšim in demokratom Alom Gorom. S tesno odločitvijo 4:3 je razveljavilo odločitev okrožnega sodnika v Tallahaseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil možnost razpisa ponovnega štetja spornih glasovnic iz okrožij Miami Dade in Palm Beach, kot so to zahtevali Gorovi odvetniki. Vrhovno sodišče Floride ni le ukazalo takojšnjega štetja 9.000 spornih glasovnic iz okrožja Miami Dade, ampak Goru tudi prištelo 215 glasov po ročnem štetju v Palm Beachu in 157 iz okrožja Miami Dade. Busheva potrjena prednost 537 glasov je tako skopnela na le 165 glasov.
Na Floridi znova preštevajo glasovnice
09. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče Floride je danes po pričakovanju zavrnilo zahtevo republikancev, naj prekine davi začeto vnovično ročno preštevanje 43.000 glasovnic. Po dramatični odločitvi vrhovnega sodišča Floride v korist demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora, so davi po krajevnem času v tej zvezni državi začeli znova ročno preštevati vse sporne glasovnice ameriških predsedniških volitev. Za ponovno preštevanje glasovnic pristojni sodnik v Tallahasseeju upa, da bodo lahko s preštevanjem končali v nedeljo do 20. ure po srednjeevropskem času. Bushevi odvetniki so od vrhovnih sodnikov na Floridi zahtevali, naj preštevanje odložijo vsaj za toliko časa, dokler vrhovno sodišče ZDA ne odloči o tem, ali je floridsko sodišče ravnalo v skladu z ustavo, ko je 21. novembra podaljšalo zakoniti rok za potrditev volilnih izidov na Floridi, da bi omogočili ročno preštevanje glasovnic v treh volilnih okrožjih. Zahtevo po preučitvi ustavnosti so republikanci vložili tudi na zveznem okrožnem sodišču.
Kalifornijski radio Goru ponuja službo
08. 12. 2000 00.00
Nek radio iz Los Angelesa je podpredsedniku ZDA in kandidatu demokratov na predsedniških volitvah Alu Goru že ponudil službo, če izgubi na volitvah. Gore naj bi vodil oddajo Šov Ala in Ala. Radio mu ponuja pogodbo za štiri leta in letno plačo, ki bi znašala prav toliko kot plača ameriškega predsednika 200.000 dolarjev. Radio je ob tem opozoril, da Gore kot podpredsednik trenutno zasluži 181.400 dolarjev letno. Radijska postaja se je za Gora odločila, ker naj bi se zavedal, da je pomembno vplivati na kar največ ljudi.
Odločitev vrhovnega sodišča znana danes?
08. 12. 2000 00.00
Ameriške predsedniške volitve se mesec dni potem, ko je 100 milijonov volilnih upravičencev 7. novembra oddalo svoj glas za 43. predsednika ZDA, morda bližajo h koncu tudi v zvezni državi Floridi, ki je s svojimi 25 elektorskimi glasovi odločilnega pomena za republikanskega kandidata Georga Busha in kandidata demokratov Ala Gora. Danes naj bi prišlo do odločitve vrhovnega sodišča Floride glede Gorovega izpodbijanja potrjenih izidov, s katerimi je državna sekretarka Katherine Harris 26. novembra s 537 glasovi prednosti za zmagovalca razglasila Busha. Prav tako danes bosta okrožna sodnika v Tallahasseeju Nikki Clark in Terry Lewis podala razsodbi glede tožbe volivcev iz demokratskega tabora zaradi republikanskih poneverjanj prošenj za glasovanje po pošti v okrožjih Seminole in Martin.
Kongres na Floridi bo sam izbral elektorje
07. 12. 2000 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Atlanti je zavrglo pritožbo odvetnikov republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega, da ročno štetje glasovnic na Floridi spozna za neustavno. Busheva tožba v Atlanti je le ena izmed kopice povolilnih sodnih dvobojev med njim in demokratskim kandidatom Alom Gorom, njena zavrnitev pa ni z ničemer vplivala na pospešitev razpleta. Poleg Bushevih odvetnikov so pri tožbi sodelovali tudi trije zaskrbljeni republikanski volilci, ki so se počutili oškodovane, ker so nekatere glasovnice ročno preštevali, njihovih pa ne.