gorbačov
Slovesno ob 10. obletnici padca berlinskega zidu
09. 11. 1999 21.36
V Nemčiji so obeležili 10. obletnico padca berlinskega zidu. Nemški kancler Gerhard Schroeder je na slavnostnem zasedanju bundestaga opozoril, da po padcu zidu ne bi smeli postavljati novih meja v Evropi, tokrat med blagostanjem v EU in vzhodnimi sosedami.
George Bush častni meščan Berlina
08. 11. 1999 19.35
Nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha so na predvečer 10. obletnice padca berlinskega zidu razglasili za častnega meščana Berlina.
10. obletnica padca berlinskega zidu
06. 11. 1999 18.57
Berlinski zid je bil 28 let simbol razdelitve ene najpomembnejših evropskih prestolnic in sveta na dva tabora. Z njegovim padcem pred natanko 10 leti, 9. novembra 1989, je izginila ena od meja, ki je ločevala ljudi, Evropa pa je stopila korak bližje na poti k združeni Evropi.
Gorbačov objavil oblikovanje socialdemokratske stranke
20. 10. 1999 21.09
Nekdanji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov je napovedal oblikovanje nove, socialdemokratske stranke, katere cilj je izogniti se različnim skrajnostim.
Gorbačov napovedal vrnitev v politiko
09. 10. 1999 18.48
Nekdanji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov je danes napovedal ponovno vrnitev v rusko politiko in sicer kot vodja Socialne demokratske stranke. Gorbačov, ki je že leta 1996 kandidiral na predsedniških volitvah in osvojil le odstotek glasov, je napovedal, da ima že pripravljenih nekaj mednarodnih projektov, ki bi jih bilo potrebno resno obravnavati.
Žalna slovesnost za Raiso Gorbačov
23. 09. 1999 21.05
V Moskvi so se v ožjem družinskem krogu poslovili od Raise Gorbačov. Številni politiki in znane osebnosti iz Rusije ter tujine pa so se udeležili žalne slovesnosti za soprogo zadnjega predsednika Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova, ki je potekala v stavbi Ruske kulturne fondacije.
Slovo od Raise Gorbačov
22. 09. 1999 13.19
Na stotine ruskih državljanov se je danes v stavbi ruskega Kulturnega sklada v Moskvi poslovilo od Raise Gorbačov.
Umrla Raisa Gorbačov
20. 09. 1999 21.03
Zgodaj davi je v univerzitetni kliniki v nemškem Muenstru za akutno levkemijo umrla Raisa Gorbačov, soproga zadnjega predsednika Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova. Družini Gorbačov so sožala pisma že poslali številni predsednik vlad in držav.
Umrla Raisa Gorbačov
20. 09. 1999 10.44
Bivša ruska prva dama Raisa Gorbačov je zaradi levkemije umrla v nemški bolnišnici v Muenstru, je povedal predstavnik fondacije Gorbačov v Moskvi. Stara je bila 67 let.
Raisa Gorbačov na intenzivnem oddelku
14. 09. 1999 16.42
Žena nekdanjega ruskega predsednika Mihaila Gorbačova, Raisa, ki boleha za levkemijo, je pred dnevi doživela kolaps krvnega obtoka, zato jo zdravijo na intenzivnem oddelku bolnišnice v Muenstru. ''Zaradi tega smo morali odložiti presaditev kostnega mozga,'' je v Muenstru danes povedal njen zdravnik Thomas Buechner. Kot se je izvedelo danes, leži 67-letna Raisa Gorbačov na intenzivnem oddelku že od nedelje.
Našli darovalca kostnega mozga za Raiso Gorbačov
20. 08. 1999 10.02
Nemški zdravniki so včeraj sporočili, da so našli darovalca kostnega mozga za Raiso Gorbačov. Po poročanju ruske televizije ORT, bo kostni mozeg darovala njena sestra.
V letu 2025 dve milijardi ljudi brez vode
12. 08. 1999 09.08
Leta 2025 bosta imeli dve milijardi ljudi hude težave pri oskrbi z vodo, če se že zdaj ne bo nič storilo, je poudarila Svetovna komisija o vodi za 21. stoletje, ki se je zbrala v Stockholmu. Zdaj ima težave s pitno vodo ena milijarda ljudi. Vsako leto zaradi težav z vodo, predvsem zaradi malarije in driske, umre sedem milijonov ljudi, med njimi je večina otrok. Najpogosteje imajo težave z oskrbo s pitno vodo v najbolj revnih in najmanj razvitih državah sveta. Omenjena komisija, v kateri so med drugim nekdanji predsednik SZ Mihail Gorbačov, nekdanji švedski premier Ingvar Carlsson in nekdanji filipinski predsednik Fidel Ramos, se bo prihodnje leto v Haagu sestala z ministri za okolje iz številnih držav. Na srečanju naj bi skušali določiti načrt delovanja za ohranitev pitne vode.
Zdravljenje Raise Gorbačov v kritični fazi
11. 08. 1999 19.38
Zdravljenje Raise Gorbačov, soproge nekdanjega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova, s kemoterapijo je v kritični fazi, so danes sporočili zdravniki klinike v Muenstru na zahodu Nemčije, kjer se zdravi zaradi levkemije.
Zbolela Raisa Gorbačov
04. 08. 1999 19.59
Nekdanja prva dama sovjetske zveze Raisa Gorbačov ima levkemijo. V bolnišnici v nemškem Muenstru jo zdravijo s kemoterapijo. Kot je povedal njen zdravnik, je zdravstveno stanje 67-letne Raise Gorbačov zelo slabo.
Papež sprejel sedem Nobelovih nagrajencev za mir
22. 04. 1999 17.35
Papež Janez Pavel II. je danes ob sprejemu sedmih Nobelih nagrajencev za mir v Vatikanu ponovno pozval k miru na Balkanu.
Gorbačov: Odgovornost za kosovsko krizo nosi tudi EU
15. 04. 1999 07.42
Nekdanji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov je danes v Minski dejal, ''da odgovornost za kosovsko krizo nosi tudi Evropska unija, ki je deset let le opazovala, kako je plamen naraščal'', poroča agencija Interfax.
Gorbačov o krizi na Kosovu
04. 04. 1999 09.35
Nekdanji predsednik Sovjetske Zveze Mihail Gorbačov je v sinočnjem pogovoru za ameriško televizijsko postajo CNN izrazil ''začudenje'' nad samozavestjo zveze NATO v zvezi s krizo na Kosovu. ''Začuden sem nad preveliko samozavestjo, ki izhaja iz izjav ameriškega predsednka Billa Clintona in britanskega premiera Tonyja Blaira o krizi na Kosovu'', je dajal nekdanji sovjetski voditelj in dodal, da sta ''preveč prepričana, da bodo zračni napadi uresničili cilje. Menim, da bodo Srbi postali še trši, vse to pa bo imelo negativne posledice v celem svetu.'' Gorbačov je še dejal, da je ''to, kar se dogaja, posledica napak obeh strani, v prvi vrsti jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, ki je odpravil avtonomijo na Kosovu''.
Gorbačov na San Remu citiral papeža
27. 02. 1999 08.52
Nekdanji predsednik nekdanje Sovjetske zveze Mihail Gorbačov se je pred dnevi pojavil na italijanskem glasbenem festivalu v San Remu, kjer so ga gledalci sprejeli z navdušenjem. Ko je 67-letni Gorbačov z ženo Raiso stopil na oder, se je po glasbeni dvorani razleglo bučno ploskanje, dogodek pa naj bi po navedbah italijanske televizije pred malimi ekrani spremljalo kar 14 milijonov ljudi. Nekdanji politik je v svojem govoru citiral papeža, rekoč da bi moral biti nov svetovni red ustvarjen z več humanosti in pravičnosti.
Širom Rusije komemoracije ob desetletnici sovjetskega umika iz Afganistana
15. 02. 1999 11.57
Širom Rusije se danes vrstijo komemoracije desetletnici umika sovjetskih sil iz Afganistana, s katerim se je končala vojna, danes v očeh večine Rusov in ruskih politikov ''politična zmota''.
Šimon Peres poziva Izrael, naj prizna palestinsko državo
11. 01. 1999 16.13
Nekdanji izraelski premier Šimon Peres, ki je danes govoril pred palestinskim zakonodajnim svetom v Ramali, je prihodnjo izraelsko vlado pozval, naj prizna palestinsko državo.
Tony Blair, ''najpomembnejši človek Evrope''
30. 12. 1998 08.31
Britanski premier Tony Blair je po rezultatih ankete, ki jo je med uglednimi Evropejci izvedel londonski Independent, trenutno ''najpomembnejša osebnost'' na stari celini. Londonski časopis je anketiral 200 uglednih evropskih osebnosti in na podlagi njihovih odgovorov izdelal seznam 25 ''najvplivnejših in najpomembnejših''. Avtorji ankete priznavajo, da je Blairovo prvo mesto pravo presenečenje, saj se britanskemu premieru na evropski politični sceni še ni uspelo uveljaviti kot vodilni evropski osebnosti. Na drugem mestu med pomembneži je pristal Wim Duisenberg, šef Evropske centralne banke, na tretjem pa nemški kancler Gerhard Schroeder. V prvi deseterici nato sledijo še papež Janez Pavel II, bivši nemški kancler Helmut Kohl, bivši evropski komisar Jacques Delors, nemški minister za finance Oscar Lafontaine, predsednik nemške Bundesbanke Hans Titmaier in češki predsednik Vaclav Havel. Na zadnje, petindvajseto mesto se je uvrstil violonist Jehudi Menjuhin, ki je v Britaniji dobil naslov lorda. V klubu pomembnih so tudi tri ženske - komisarka Združenih narodov za človekove pravice in bivša predsednica Irske Mary Robinson, evropska komisarka Emma Bonino in generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije Gro Harlem Bruntland. Med najpomembnejše ljudi za Evropo sta se uvrstila tudi dva Američana - predsednik Bill Clinton na 18. mestu in lastnik Microsofta Bill Gates na 19. mestu. Med Rusi se je na lestvico uvrstil le bivši predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, in sicer na 16. mesto.
Pop festival v Bonnu
17. 08. 1998 13.15
Največji festival pop glasbe na svetu Popkomm se je končal sinoči z velikim koncertom v središču Koelna. Na desetem pop festivalu je sodelovalo več kot 2500 glasbenikov z vsega sveta. Minuli konec tedna so priredili več kot tisoč koncertov na prostem ter obenem predstavili tudi najbolj nenavadne trende sodobne glasbe. Festival je obiskalo okrog 2,5 milijona gledalcev, med njimi je bilo tudi nekaj znanih politikov. Občinstvo je na primer še posebej navdušil nekdanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, ki so mu med drugim izročili priznanje za njegovo podporo razvoju evropskega mladinskega gibanja.
Time objavil prvi od šestih seznamov najvplivnejših oseb stoletja
06. 04. 1998 11.18
Ronald Reagan, Lenin, Winston Churchill in Mahatma Gandhi so na seznamu najvplivnejših voditeljev 20. stoletja, ki ga danes objavlja ameriška revija Time. Seznam je prvi od šestih, na katerih so imena 100 najpomembnejših svetovnih osebnosti z različnih področij. Revija Time bo ime osebe, ki je po njeni oceni najvplivnejša v tem stoletju, objavila decembra 1999.
Gorbačov: Vlada kriva za krepitev mafije
28. 02. 1998 11.00
Bivši sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je v pogovoru za nemški dnevnik Bild ocenil, da je ruska vlada odgovorna za krepitev mafije. Mafija je izdelek sedanjega režima, je dejal Gorbačov, ki meni, da sta mafija in država odvisni druga od druge. Nekdanji sovjetski voditelj meni, da bi bile v ruski vladi potrebne korenite spremembe, če bi hoteli mafijo izkoreniniti.
Podelili nagrado Indire Gandhi za mir
19. 11. 1997 11.03
Nagrado Indire Gandhi za mir, razorožitev in razvoj je letos prejela mednarodna človekoljubna organizacija <b>Zdravniki brez meja</b>. V imenu Zdravnikov brez meja je nagrado indijske vlade, vredno 70.000 dolarjev, na slovesnosti v New Delhiju sprejel generalni sekretar združenja dr. Jean-Marie Kindermans. Najvišje indijsko priznanje za mir so med drugimi že prejeli UNICEF, nekdanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov in češki predsednik Vaclav Havel.