gore
Koštunica za nove pogovore s Črno goro
26. 04. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes napovedal pobudo za začetek pogajanj med srbskimi in črnogorskimi oblastmi o prihodnosti jugoslovanske federacije. Cilj pobude je narediti Jugoslavijo sprejemljivo federacijo tako za zvezne enote kot tudi za prebivalstvo, ki živi v državi.
Cook opozarja črnogorsko vlado
25. 04. 2001 00.00
Britanski zunanji minister je v Podgorici ponovno poudaril nujnost dialoga z Beogradom ter očitno razdeljenost črnogorskega naroda glede vprašanja samostojne države, kar bi lahko ob predčasnem referendumu v državi sprožilo hude konflikte. "Prihodnost Črne gore in njenih sosedov temelji na čim boljši povezanosti z Evropo, zato menimo, da imamo pravico zahtevati od Črne gore in Srbije, naj rešujeta to vprašanje z dialogom, spremembe pa izvajata soglasno," je poudaril Cook.
EU poziva Črno goro k previdnosti
24. 04. 2001 00.00
Koalicija Zveza za Jugoslavijo in Liberalna zveza, ki se zavzemata za samostojno Črno goro, menita, da so bile pri volitvah nepravilnosti in napovedujeta, da ne bosta priznali izidov volitev. Tudi vodja pro-jugoslovanskega bloka Predrag Bulatović je svojim predstavnikom v volilni komisiji dal navodila, naj ne podpišejo dokumentov o izidih volitev. Bulatović se bo o domnevnih nepravilnostih na nedeljskih volitvah pogovarjal tudi z delegacijo EU, ki je na obisku v Podgorici. Gre za desetčlansko delegacijo, v kateri so predstavniki Evropske komisije ter zunanjih ministrstev Švedske in Belgije, ki se danes mudi v Podgorici, jutri pa bo obiskala še Beograd.
Najbolje kaže 195144ukanoviću
19. 04. 2001 00.00
V Črni gori od polnoči velja predvolilni molk. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah bodo državljani odločali tudi o osamosvojitvi Črne gore. Največja tekmeca za strankarsko zmago pa sta 195144ukanovićeva koalicija Zmaga Črne gore in opozicijska Skupaj za Jugoslavijo.
Jadranska liga tudi za vaterpoliste?
17. 04. 2001 00.00
Upravni odbor Vaterpolske zveze Črne Gore je na sestanku v Kotorju podprl idejo Hrvaške vaterpolske zveze (HVS) o ustanovitvi jadranske lige, v kateri bi sodelovalo deset klubov s področja nekdanje skupne države. Hrvaška in ZR Jugoslavija naj bi imela v ligi po štiri klube, Slovenija in Makedonija pa po enega. O mikavnem tekmovanju bo verjetno tekla beseda tudi na bližnjem zaključnem turnirju letošnje evropske lige 18. in 19. maja v Dubrovniku.
Osama Bin Laden pral denar v Makedoniji?
16. 04. 2001 00.00
Savdski milijonar in domnevni teroristični voditelj Osama Bin Laden naj bi s pomočjo zvez v Iraku, Kuvajtu, Albaniji in Republiki srbski v Makedoniji s pomočjo poslovneža Cvetka Kabramova "opral" kakih 20 milijard kuvajtskih dinarjev, pišejo makedonski mediji, ki se sklicujejo na zanesljive vire. Kot piše skopski časnik Večer, naj bi bili v "posel stoletja" vpleteni Sadam Husein, Slobodan Milošević in Milorad Dodik ter več visokih makedonskih predstavnikov, med drugim nekdanji notranji minister Ljubomir Frčkovski, sedanji premier Ljubčo Georgievski in njegova soproga Snežana. Afero je najprej "odkril" skopski tednik Start, nato pa so se v raziskovanje posla vključili še ostali mediji v makedonski prestolnici, celo državna Nova Makedonija.
Polovica Črnogorcev za odcepitev
13. 04. 2001 00.00
Več kot polovica črnogorskih volivcev se zavzema za odcepitev Črne gore od ZRJ. Kot so pokazali rezultati javnomnenjske raziskave, ki so jo danes objavili v Podgorici, se za neodvisnost Črne gore zavzema 58 odstotkov od 1281 vprašanih, medtem ko jih je 31 odstotkov proti ločitvi Črne gore od ZRJ. Ali bodo v Črni gori priredili referendum o odcepitvi od ZRJ, naj bi odločili po parlamentarnih volitvah 22. aprila.
195144ukanović razočaran nad pariškimi sklepi
12. 04. 2001 00.00
195144ukanović je izrazil razočaranje nad sklepi, ki jih je včeraj v Parizu sprejela kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo v zvezi z odnosi med Črno goro in Srbijo. 195144ukanović je poudaril, da je mednarodna skupnost "podpirala usmeritev Podgorice za neodvisnost Črne gore, dokler je bil na čelu ZRJ Slobodan Milošević, sedaj pa se zavzema za status quo ZRJ. Svet s takim stališčem podpira srbski nacionalizem, ki se po vseh dosedanjih porazih poskuša uveljaviti v Črni gori", je še ocenil 195144ukanović.
195144inđić za avtonomijo Vojvodine
11. 04. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je na obisku v Budimpešti dejal, da se srbska vlada zavzema za vnovično dodelitev statusa avtonomne pokrajine Vojvodini. Po pogovoru z madžarskim kolegom Viktorjem Orbanom je 195144inđić poudaril, da ima po ustavi Vojvodina status avtonomne pokrajine in da si srbska vlada želi decentralizacije. Zagotovil je tudi, da bo srbska vlada spoštovala izid referenduma o neodvisnosti Črne gore. O Črni gori je 195144inđić dejal, da se v vladi Srbije zavzemajo za ohranitev zvezne države, želijo pa tudi Črnogorcem omogočiti, da se sami odločijo v kakšni državi želijo živeti.
DOS ostaja enotna
09. 04. 2001 00.00
Na včerajšnjem sestanku predsedstva Demokratske opozicije Srbije (DOS) so poleg ostalih vprašanj govorili tudi o odnosih v federaciji. Po besedah vodje reformistov Vojvodine Mileta Isakova na srečanju ni prišlo do nesoglasij. Predvsem so se pogovarjali o redefiniranju stališč DOS-a glede na odnose med Srbijo in Črno goro. Ta vprašanja so bila nujna, glede na bližnje izredne parlamentarne volitve v Črni gori in glede na manipulacije, ki jih je bilo slišati iz Črne gore, je dejal Isakov. Po njegovih besedah DOS potrjuje svojo odločitev o ohranitvi skupne države Srbije in Črne gore ter tako demantirajo vse govorice, da DOS spreminja stališča.
Nesreča med preiskavo v Vietnamu
08. 04. 2001 00.00
V nesreči vietnamskega vojaškega helikopterja, ki je strmoglavil v osrednjem Vietnamu, je življenje izgubilo sedem ameriških marincev in devet vietnamskih civilistov. Marinci so raziskovali izginotje ameriških vojakov med vietnamsko vojno in poskušali najti njihove posmrtne ostanke.
Črna gora kmalu z lastno vojsko
08. 04. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je na predvolilnem zborovanju svoje koalicije Zmaga Črne gore v Nikšiću pojasnil, da želi imeti Črna gora lastno vojsko in obrambno ministrstvo, da bi njeni državljani lahko služili vojsko v svoji domovini, in ne zato, da bi s kom začela vojno. ''Mladina nikoli več ne bo sodelovala v tujih vojnah in tujih vojskah'', je dejal 195144ukanović. Vojaški rok naj bi trajal šest mesecev, vojaki pa bi ga služili v rojstnem kraju. Gre še za zadnje osamosvojitveno dejanje črnogorskih oblasti pred za najverjetneje jeseni napovedanim referendumom o neodvisnosti.
Obtožnice za odgovorne
07. 04. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte je črnogorskim oblastem poslala obtožnice proti odgovornim za obstreljevanje Dubrovnika v letih 1991 in 1992. Imena obtoženih so skrivnost, črnogorske oblasti pa zatrjujejo, da bodo ravnale v skladu z zahtevami sodišča. Notranje ministrstvo Črne gore pa je v Beogradu naročilo izdelavo večje količine osebnih dokumentov. Po trditvah črnogorskih opozicijskih strank naj bi se oblasti v Podgorici tako pripravljale na krajo volilnih glasov na bližajočih se volitvah.
Planika prevzela hčerinska podjetja
06. 04. 2001 00.00
Kranjsko podjetje za trženje in proizvodnjo obutve Planika Kranj je postalo 100-odstotni lastnik hčerinskega podjetja Planika Flex Sarajevo in s tem končalo proces prevzema večinskih deležev v vseh svojih hčerinskih podjetjih v državah nekdanje Jugoslavije. Na hrvaškem deluje hčerinsko podjetje Planika Pula, katerega 100-odstotni lastnik je prav tako kranjska Planika. Planika Pula poleg že obstoječe prodajalne v Mercator centru Pula v aprilu in maju letos načrtuje še odprtje svojih trgovin v Crikvenici, Šibeniku, Splitu, Makarski, Pakracu in v Dubrovniku, so sporočili iz Planike.
Podpora Makedoniji
05. 04. 2001 00.00
Obrambni ministri držav JV Evrope so se na izrednem razširjenem sestanku v Skopju v sklepni izjavi zavzeli za okrepitev sodelovanja med državami za dosego trajnega miru in gospodarske blaginje na območju. Potrdili so zavezanost spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja ter ostro obsodili vse oblike nasilja, ki resno ogrožajo mir, varnost in stabilnost v JV Evropi. Ostro so obsodili tudi teroristične dejavnosti oboroženih albanskih skupin v Makedoniji, izrazili pa trdno podporo suverenosti Makedonije in nedotakljivosti njenih meja, prav tako pa tudi njenemu načinu reševanja krize. Ob tem so še poudarili pomen političnega reševanja sporov.
Albanski uporniki pri Skopju
24. 03. 2001 00.00
Del albanskih skrajnežev v Makedoniji se je iz Tetova premaknil proti vasi Gračane, ki je od Skopja oddaljena le slabih 10 kilometrov, leži pa ob jugoslovansko-makedonski meji, je danes poročal makedonski časnik Dnevnik. Skrajneži naj bi se naselili v zapuščene hiše v vasi, kmalu pa naj bi tam odprli novo fronto. Makedonski premier Ljubčo Georgievski je sinoči potrdil, da makedonska vojska še ni začela operacije za uničenje albanskih skrajnežev, in dodal, da se šibka makedonska država oborožuje in pridobiva čas. Georgievski je to izjavil na skopskem letališču, medtem ko je vojska prevzela štiri ukrajinske helikopterje, pričakujejo pa še dve pošiljki helikopterjev iz Grčije.
Silovit spopad v Makedoniji
14. 03. 2001 00.00
V središču Tetova je danes množica kakšnih 3000 makedonskih Albancev protestirala proti nasilju skopske vlade. Govorniki na zborovanju so zahtevali federalno albansko-makedonsko republiko, protestniki pa so nosili albanske zastave. Med zborovanjem je bilo iz neposredne bližine - s Šar Planine - slišati streljanje. Makedonsko ministrstvo za notranje zadeve pa je sporočilo, da so albanski uporniki v ločenih napadih streljali na dve patrulji makedonske policije. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je albanska Osvobodilna narodna vojska (ONV), ki deluje na območju Makedonije, s tem odprla novo fronto v tej državi. Napad je potrdilo tudi makedonsko notranje ministrstvo, ki je pojasnilo, da je v pomoč policistom, ki so tarča silovitega napada, poslalo tudi vojsko.
Spopadi na zahodu Makedonije
14. 03. 2001 00.00
Skupina oboroženih Albancev je danes napadla policiste v predmestju Tetova na severozahodu Makedonije. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je albanska Osvobodilna narodna vojska (ONV), ki deluje na območju Makedonije, s tem odprla novo fronto v tej državi. Napad je potrdilo tudi makedonsko notranje ministrstvo, ki je pojasnilo, da je v pomoč policistom, ki so tarča silovitega napada, poslalo tudi vojsko. Približno 30 Albancev naj bi zasedlo nekaj hiš in iz njih streljalo na policiste. Po neuradnih podatkih naj bi na obeh straneh padle tudi smrtne žrtve, viri blizu skopske policije pa so potrdili le dva ranjena policista.
Manjšine izpostavljene policijski samovolji
12. 03. 2001 00.00
Statistični urad ameriškega pravosodnega ministrstva je ugotovil, da imajo temnopolti ali Američani latinskoameriškega rodu dvakrat več možnosti, da bo policija proti njim uporabila silo, kot jo imajo belci. Temnopolte voznike avtomobilov bodo veliko prej zaustavili, preiskali, vklenili ali aretirali kot bele voznike. Okrog dva odstotka temnopoltih in Latinoameričanov, ki so imeli leta 1999 srečanje iz oči v oči s policisti, je prijavilo uporabo sile ali grožnjo z uporabo sile, medtem ko je med belci to storil le odstotek.
Milena Dravić je igralka stoletja
10. 03. 2001 00.00
V Beogradu bodo danes znani filmski in gledališki igralki Mileni Dravić izročili nagrado "igralka stoletja". Izbrali so jo bralci dnevnika Večernje novosti. Slovesnost bo ob gostovanju Centra za kulturo iz Tivta na sceni Beograjskega dramskega gledališča, kjer bodo gosti iz Črne gore izvedli delo Bokeški D-mol, besedilo Stevana Koprivice v režiji Milana Karađića. Milena Dravić v tej predstavi igra Marijo, mater mlade Katarine. V tej vlogi nastopa Jelena 195144okić, ki bo ob tej priložnosti prejela nagrado "Miloš Žutić" za najboljšo žensko vlogo v letu 2000. Podeljuje jo Združenje dramskih umetnikov Srbije.
Koštunica in Djukanović proti moratoriju
09. 03. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo Djukanović je v sinočnjem pogovoru za Radio Beograd povedal, da ne vidi veliko argumentov v prid zamisli o moratoriju na napovedani referendum o državnem statusu Črne gore. Zamisel o moratoriju je kot "povsem zgrešeno" zavrnil tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica.
Podpis memoranduma o sodelovanju
06. 03. 2001 00.00
V okviru dvodnevnega obiska predstavnikov ministrstva za gospodarske dejavnosti pod vodstvom državnega podsekretarja na omenjenem ministrstvu Bojana Škode, ki zaključujejo obisk v Črni gori, sta v Podgorici Štefan Cigoj, vodja slovenskega urada za promocijo v Podgorici, in sekretar črnogorskega ministrstva za zunanje zadeve podpisala memorandum o sodelovanju vlad Črne gore in Slovenije, ki bo omogočil neposredno gospodarsko sodelovanje obeh držav.
Cheney zapustil bolnišnico
06. 03. 2001 00.00
Ameriškega podpredsednika Dicka Cheneya so danes izpustili iz bolnišnice George Washington v ameriški prestolnici, potem ko so mu zdravniki ponovno odmašili srčno arterijo. Zdravniki so zatrdili, da med preiskavami niso našli "nobenega dokaza", da bi 60-letni Cheney preživel že peti srčni napad. Cheneyeva predstavnica Mary Matalin je pojasnila, da bo podpredsednik okrevanje nadaljeval na svojem domu, z delom pa naj bi znova začel prihodnji teden.
Začetek romarske poti v Meko
03. 03. 2001 00.00
Približno dva milijona muslimanskih vernikov iz vsega sveta se je začelo danes zbirati v doline Mina v neposredni bližini Meke, svetega mesta in najpomembnejše romarske poti muslimanov. V belo oblečeni verniki, ki nosijo preproge in bele sončnike, so se iz Meke napotili peš, v stotinah avtobusov in avtomobilov na petdnevni ritual. Kot pravi izročilo, je ustanovitelj islama, prerok Mohamed, prespal v kraju Mina na svojem edinem potovanju pred več kot 1400 leti. Doslej naj bi naravne smrti umrlo 53 indijskih romarjev. Vsi naj bi bili starejši od šestdeset let.
Pogodba med Rudisom in Elektroprivredo
02. 03. 2001 00.00
Pogodba za obnovo in posodobitev črnogorske hidroelektrarne Peručica v vrednosti deset milijonov mark, ki jo je trboveljski Rudis podpisal z Elektroprivredo Črne gore, pomeni prvi večji posel nasploh med podjetji obeh držav po osamosvojitvi Slovenije in začetek močnejšega gospodarskega sodelovanja med državama. Črnogorski premier Filip Vujanović, ki se je skupaj s slovensko gospodarsko ministrico Teo Petrin udeležil slavnostnega podpisa v Ljubljani, je izrazil zadovoljstvo nad sklenjenim poslom, ki bo po njegovih besedah prispeval k še boljšemu gospodarskemu sodelovanju med državama. S podpisom te pogodbe, ki je zelo pomembna za celoten elektrogospodarski sistem Črne gore, naj bi po pričakovanju Vujanovića spodbudili tudi druga podjetja iz Slovenije za nastop na tamkajšnjem trgu. Črnogorska vlada bo to sodelovanje, podobno kakor slovenska, še naprej podpirala, je dejal in izrazil pričakovanje, da bo tudi Slovenska izvozna družba z garancijami čimprej podprla projekte slovenskih podjetij v Črni gori.
Partizan kaznovan
27. 02. 2001 00.00
Komisar jugoslovanske košarkarske lige Slobodan Jelić je KK Partizan kaznoval z dvema tekmama prepovedi nastopa na domačem igrišču.
195144ukanović na obisku v Belgiji
26. 02. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović, ki je danes začel dvodnevni obisk v Belgiji, je v govoru v Centru za študije evropske politike v Bruslju menil, da bi morale ZDA in Evropska unija podpreti neodvisnost Črne gore, saj naj bi to prispevalo k stabilnosti na Balkanu.
Predrag Bulatović namesto Momirja
24. 02. 2001 00.00
V Bijelini potega drugi kongres Socialistične194160ljudske stranke (SNP)194160Črne gore, na katerem sodeluje 468 delegatov - 332 izbranih v občinskih organizacijah in 136 članov glavnega odbora SNP, ki imajo pravico biti predstavnik na kongresu. Kongres bo, kot je napovedano, sprejel pet resolucij: "svobodna in enakopravna Črna gora v mednarodno priznani Jugoslaviji", "na demokratični način do demokratične Črne gore v demokratični skupni državi", "mednarodne integracije ter odprto in enakopravno medstrankarsko sodelovanje", "kvalitetno gospodarstvo in poštena privatizacija –
Clintonovi novi škandali
24. 02. 2001 00.00
V petek so preiskovalci ameriškega kongresa še razširili obtožbe proti nekdanjemu predsedniku Billu Clintonu in kongresnici Hillary Clinton. Potem ko so bile zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa uvedene tri preiskave, zdaj vsak dan v javnost prodre kakšna nova slaba novica povezana s Clintonom ali njegovimi družinskimi člani. Vse skupaj pa povezuje sum nudenja različnih uslug za denar. Takoj potem, ko je izbruhnila vest o tem, da je brat senatorke iz New Yorka Hillary Clinton Hugh Rodham prejel 400.000 dolarjev za uspešno lobiranje pri predsedniku za pomilostitev trgovca z mamili in prevaranta, se je v petek pojavila novica, da naj bi tudi polbrat Billa Clintona Roger skušal predsednika prepričati, da poleg njega samega pomilosti še šest njegovih prijateljev. Roger Clinton zanika, da bi za to prejel denar, poleg tega pa brat ni uslišal njegovih prošenj in je pomilostil le njega. Roger Clinton je bil leta 1985 obsojen zaradi razpečevanja kokaina.
Moderni klasiki Cankarjeve založbe
23. 02. 2001 00.00
Predstavniki Cankarjeve založbe so danes v Ljubljani predstavili prve knjige iz nove knjižne zbirke Moderni klasiki, ki je nadaljevanje in nadgrajevanje z novim stoletjem zaključene zbirke 20. stoletje. Prvi moderni klasiki v zbirki so Nemec Bernhard Schlink z romanom Bralec, Španec Camilio Jose Cela z Mazurko za dva mrtveca in Južnoafričan John M. Coetzee z delom V srcu dežele.