goriva
Vesoljski sprehod v poškodovanem modulu Spekter
16. 09. 1998 11.21
Ruska kozmonavta Genadij Padalka in Sergej Avdejev, ki že mesec dni bivata na orbitalni znanstveni postaji Mir, sta ponoči izvedla približno 30-minutni vesoljski sprehod v modulu Spekter. Cilj sprehoda, ki se je začel sinoči nekaj minut po 22. uri po srednjeevropskem času, je bil izboljšanje oskrbe Mira z električno energijo. Kaže, da je bil sprehod, ki bi po načrtu moral trajati dve uri in 57 minut, zelo uspešen in se je zato končal predčasno. Vesoljca sta v modulu hitro priključila dva električna kabla sistema za usmerjanje plošč sončnih celic k soncu, tretji kabelski priključek pa sta pritrdila tesneje, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Volkswagen bo prihodnje leto predstavil avtomobil s porabo 3 litrov na 100 kilometrov
07. 09. 1998 07.58
Nemški avtomobilski koncern Vokswagen je prvi avtomobilski proizvajalec, ki bo prihodnjo pomlad na trgu predstavil vozilo s porabo treh litrov goriva na 100 kilometrov, piše nemški dnevnik Braunschweiger Zeitung. Vozilo bo na 100 kilometrov porabilo natančno 2,9 litra goriva, je še zapisal časnik. Vozilo naj bi izdelali na podlagi mestnega malčka Lupo, stalo pa naj bi okoli 24.000 mark (13.300 dolarjev). Prototip omenjenega vozila naj bi predstavili že na novembrskem avtomobilskem salonu v Parizu.
Progress M 39 se je ponovno združil z Mirom
01. 09. 1998 13.54
Ruska tovorna vesoljska ladja Progress M-39 se je davi ob 7.35 po strednjeevropskem času uspešno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Združitev je potekala ves čas samodejno, poroča Javna ruska televizija ORT.
Lufthansa izkazala presenetljivo visok dobiček v prvem polletju
31. 08. 1998 08.00
Nemška letalska družba Lufthansa je v prvi polovici leta zaslužila 928 milijonov mark (516 milijonov dolarjev). To je kar dvakrat več v primerjavi z enakim obdobjem lani. Uspešni rezultati poslovanja so presenetili tudi številne analitike, saj je dobiček precej višji od načrtovanega. Temu naj bi botrovala nizka stopnja inflacije in stalno padanje cen goriva. Analitiki so namreč predvidevali, da naj bi kosmati dobiček v prvih šestih mesecih letošnjega leta znašal 654 milijonov mark, medtem ko je v istem obdobju lani dobiček znašal 397 milijonov mark. Če k dobičku prištejemo še izkupiček od prodaje deleža Lufthanse v skupini podjetij Hapag-Lloyd, pa se dobiček poveča na kar 1,31 milijarde mark, so še povedali pri Lufthansi.
Pred 29. leti sta prva vesoljca stopila na Luno
21. 07. 1998 08.31
Davi okoli tretje ure zjutraj je minilo natanko 29 let od dne, ko sta se po Luni v Morju Tišine sprehodila prva vesoljca, Američana Neil Armstrong in Edwin ''Buzz'' Aldrin.
Nova vlaganja britanskega Shella
15. 07. 1998 10.01
Britanski Shell namerava vložiti 10 milijonov funtov v ponudbo nadomestnega goriva na več kot 200 bencinskih črpalkah v Veliki Britaniji. Tako bodo voznikom ponujali tekoče petrolejsko gorivo, ki je cenejše in manj onesnažuje kot standardno gorivo.
Španija: Ugrabitelji letala izpustili že 18 potnikov
23. 06. 1998 13.39
Ugrabitelji letala boeing 727 španske letalske družbe Iberie, ki je letelo iz Seville v Barcelono, so izpustili 17 otrok in eno žensko, je sporočilo špansko notranje ministrstvo. Ugrabitelji so pilota letala hoteli prisiliti, naj leti proti Atenam. Ker letalo ni imelo dovolj goriva, je pilot v Valencii prosil za dovoljenje za pristanek. Po pristanku na letališču so ugrabitelji zahtevali, naj letalo po točenju goriva poleti proti Tel Avivu in ne proti Atenam. Na letalu je 124 potnikov in sedem članov posadke.
Policija obkolila ugrabljeno letalo v Valencii
23. 06. 1998 12.31
Enote španske policije so na letališču Valencia obkolile letalo državne letalske družbe Iberia, ki so ga ugrabili trije neznanci. Ugrabitelji so pilota letala vrste boeing 727, ki je letel iz Seville v Barcelono, hoteli prisiliti, naj leti proti Atenam. Kot so sporočili iz Iberie, je bilo na letalu 124 potnikov in sedem članov posadke.
Progres M 39 se je uspešno združil z Mirom
18. 05. 1998 08.55
Z orbitalno znanstveno postajo Mir se je uspešno združila ruska tovorna vesoljska ladja Progres M 39, poroča ruski radio Radio Rossiji.
Ponoči se bo Progres M 39 združil z Mirom; Progres M 38 še kroži?
17. 05. 1998 10.07
Ponoči se bo z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir samodejno združila tovorna vesoljska ladja Progres M 39, je poročal ruski Radio Rossiji.
Nocoj bodo proti Miru poslali Progres M 39
14. 05. 1998 08.48
Nocoj 12 minut po polnoči po srednjeevropskem času bodo na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U. Raketa bo na pot proti orbitalni znanstveni postaji Mir utirila novo rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M 39.
Prvo zasebno vesoljsko plovilo uspešno na poti proti Luni
10. 05. 1998 10.07
Na neverjetni devetdnevni poti do Lune in nazaj je prvič zasebno vesoljsko plovilo HGS 1, ki ga je izdelala ameriška družba Hughes Space and Communications, so potrdili nadzorniki v Hughesovem Nadzornem centru poletov v El Segundu, v Kaliforniji.
Asiasat 3 bodo poskusili premestiti v pravilno orbito s pomočjo Lune; reševanje brez primere
03. 05. 1998 10.18
Izdelovalci telekomunikacijskega satelita Asiasat 3, ki je od lani v napačni orbiti, so se lotili reševalne akcije brez primere; satelit naj bi premestili na geostacionarni tir kar s pomočjo Lune. Asiasat 3, prvotno last hongkongške družbe Asia Satellite Telecommunications, ki je medtem od zavarovalnice že prejela polno odškodnino za izgubo 215 milijonov dolarjev vrednega satelita, je zaradi okvare četrte stopnje ruske nosilne rakete proton 25. decembra lani "obtičal" v prehodni orbiti visoki med 361 km (v prizemlju) in 35.999 km (v odzemlju) nad Zemljo. Ravnina tira satelita, ki se zdaj neformalno imenuje HGS 1, oklepa z ekvatorjem še vedno kot 51,10 stopinje. V satelitu je bilo seveda premalo goriva za morebiten samostojni prehod nad ravnik in zvišanje prizemlja do višine odzemlja. Strokovnjaki družbe Hughes, ki je izdelala satelit, so se domislili, da bi z 12 vžigi raketnega motorja v prizemlju postopno zvišali odzemlje HGS 1 vse do približno 384.400 km oddaljene Lune in nato za popravek tira satelita uporabili njeno gravitacijo. Po 11 manevrih od 10. aprila letos bo HGS 1 nocoj dosegel tir Lune, 7. maja pa bo zadnji - ključni vžig za njen oblet. Gre za nedvomno prvo uporabo Lunine gravitacije v poslovne namene v zgodovini astronavtike. V primeru, da bo operacija uspela, bi v bodoče s to tehniko lahko utirjali tudi druge satelite. To bi znižalo stroške za njihovo utirjenje v geostacionarno orbito.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Prekinitev vesoljskega sprehoda, ker je zmanjkalo goriva v napravi za krmiljenje Mira
07. 04. 1998 07.37
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da sta morala kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin včeraj predčasno prekiniti vesoljski sprehod, ker je prenehal delovati raketni motor, ki uravnava pravilen nagib orbitalne znanstvene postaje Mir. Motor je prenehal delovati, ker je zmanjkalo raketnega goriva. Gre za prenosno reaktivno napravo (VDU), ki je pritrjena na koncu stolpa Sofora. V CUP so pričakovali, da bo VDU kmalu zmanjkalo goriva; zato je zadnja tovorna vesoljska ladja pripeljala nov VDU, ki je za zdaj še vedno v odseku te ladje, ki ni neprepusten, je za STA povedal predstavnik CUP. Nihče pa si ni mislil, da bo staremu VDU zmanjkalo goriva prav med "sprehodom", razlagajo dogodek v CUP. Osvetljevanje plošč sončnih celic na Miru se je začelo postopoma slabšati. Medtem so v CUP ukazali kozmonavtoma, naj se takoj vrneta v postajo. To sta tudi storila, in že včeraj ob 18.30 po srednjeevropskem času so začeli nagib Mira krmiliti s pomočjo motorjev na modulu Priroda. Tako so razmeroma hitro zopet izboljšali osvetljenost sončnih celic kar je pomembno za pridobivanje električne energije. Kaže, da ameriški vesoljec, ki je bil ves čas v Miru, sam ni mogel ali znal vključiti motorjev Prirode.
Devalvacija dinarja v ZRJ
01. 04. 1998 17.05
Vlada Zvezne republike Jugoslavije je na včerajšnji seji devalvirala domačo valuto za nekaj več kot 80 odstotkov. Srbska vlada je takoj po razglasitvi devalvacije znatno podražila naftne derivate.
Italija bo začela krčiti mrežo bencinskih črpalk
09. 03. 1998 08.14
Italijanska vlada je začela s korenito racionalizacijo mreže bencinskih črpalk: letos naj bi v državi zaprli 2400, v naslednjih treh letih pa še 7500 črpalk. Dekret, s katerim je vlada določila osnovne smernice za racionalizacijo, je stopil v veljavo pred dvema dnevoma. Izmed skupno 27.500 črpalk naj bi v Italiji zaprli manjše in tehnično zastarele, sodobnejše in konkurenčnejše pa preuredili in razširili. Sprejeta racionalizacija je konkurenco med naftnimi družbami v Italiji še poostrila, kar je pripeljalo do prvega pozitivnega rezultata. Največje naftne družbe so znižale cene bencina in dizelskega goriva za nekaj več kot sto lir pri litru.
Ameriško-ukrajinski jedrski sporazum
06. 03. 1998 12.23
ZDA in Ukrajina sta danes sklenili sporazum o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije, potem ko je Kijev Washingtonu uradno zagotovil, da bo nehal prodajati jedrsko opremo Iranu.
Volkswagen načrtuje proizvesti avto z litrsko porabo goriva
25. 02. 1998 08.39
Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen naj bi po podatkih predstavnikov podjetja v prihodnosti razvil model avtomobila, ki bo na sto prevoženih kilometrov porabil liter goriva. Po besedah predsednika podjetja Ferdinanda Piecha bo omenjeni avto imel štiri kolesa, ne pa tudi štiri sedeže. Kdaj naj bi omenjeni avtomobil dejansko razvili, Piech ni hotel izdati. Do leta 1999 bo na trg prišel Volkswagenov "malček" Lupo, katerega poraba naj bi znašala tri litre na sto kilometrov.
Volvo razvil prva evropska avtomobila z direktnim vbrizgom
24. 02. 1998 08.35
Švedski avtomobilski proizvajalec Volvo je razvil modela S40 1.8i in V40 1.8i, ki imata prva v Evropi direktno bencinsko vbrizgavanje, sporočajo predstavniki omenjenega podjetja. Direktni vbrizg, ki omogoča manjšo porabo goriva in večjo motorno moč, predstavlja prvi korak pri uresničevanju Volvove strategije, v kateri do leta 2005 načrtuje zamnjšanje porabe goriva v svojih avtomobilih za 25 odstotkov. Omenjeni avtomobili bodo na trg prišli predvidoma v prvi polovici letošnjega leta.
V Zastavi razvijajo varčnejši avtomobilski motor
21. 01. 1998 08.58
Strokovnjaki strojne fakultete in kragujevške Zastave sodelujejo pri razvoju avtomobilskega motorja, katerega poraba ne bo presegala treh litrov goriva na sto kilometrov, izpolnjeval pa bo tudi vse ekološke zahteve. Ideja se je porodila že leta 1992, razvoj motorja pa intenzivneje poteka v zadnjem letu dni. Prototip motorja je že izdelan, preizkušen in patentiran v laboratoriju strojne fakultete.
Progres M 37 bo posadki na Miru dostavil novoletna darila
22. 12. 1997 09.44
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progres M 37, ki so jo na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelili v soboto, se bo danes predvidoma ob 11.31 po srednjeevropskem času samodejno združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
EU: Najvišje cene goriva v Avstriji
24. 11. 1997 09.14
Avstrija ima najvišje cene goriva v EU, pri čemer delavska zbornica zaradi uspešnih številk avstrijske naftne družbe OMV v prvih treh četrtletjih tega leta vztraja pri zahtevi po njegovi pocenitvi. Rekordne številke družbe OMV kažejo, da so domače cene bencina več kot presežene.
Rusi na zimo bolje pripravljeni kot prejšnja leta
14. 11. 1997 00.00
Ruski predsednik je v današnjem radijskem nagovoru o pripravljenosti Rusije na zimo in delo komunalnih služb izjavil, da je država letos mnogo bolje pripravljena na zimo kot v preteklih letih, saj si je zagotovila potrebne količine goriva ter dokončala potrebna popravila. Kljub temu pa je na nekaterih območjih položaj še vedno težaven. Jelcin je pojasnil, da je o pripravljenosti države na zimo spregovoril zato, ker <i>doslej še ni bilo niti ene same zime, ki nam bi jo uspelo preživeti brez nesreč ali zapletov</i>.
Slovenija do konca julija zaslužila 667,8 milijona dolarjev s turizmom
24. 09. 1997 00.00
Slovenija je v letošnjih prvih sedmih mesecih po podatkih Banke Slovenije s turizmom zaslužila 667,8 milijona ameriških dolarjev, kar je toliko kot v enakem obdobju lani. Stagnacijo nekateri opravičujejo s spremenjenim valutnim razmerjem med ameriškim dolarjem in nemško marko, manjšo prodajo v prostocarinskih prodajalnah zaradi restriktivnih ukrepov sosedov Avstrijcev pri nakupu tobačnih izdelov ter s spremenjeno ceno goriva v obmejnih pokrajinah v sosednji Italiji, so sporočili iz združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Hkrati so Slovenci za potovanja v tujino namenili 311,2 milijona tolarjev, to pa je za pet odstotkov več kot v prvih sedmih mesecih leta 1996.