gospodarska kriza
Svetovna banka bo pomagala Kambodži
28. 05. 2000 20.42
Kambodža, ki jo je več let pretresala državljanska vojna in gospodarska kriza, bo od mednarodne skupnosti za prihodnje leto prejela finančno pomoč v višini 548 milijona dolarjev, kar je za 48 milijonov dolarjev več, kot je zaprosila Kambodža, je v Parizu pred dnevi sporočila Svetovna banka.
Sklenjen sporazum o zaščiti naložb
08. 04. 2000 17.30
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur in ruski minister za gospodarstvo Andrej Georgijevič Šapovaljanc sta danes podpisala sporazum med vladama Slovenije in Ruske federacije o pospeševanju in vzajemni zaščiti naložb. Kot sta po podpisu dejala ministra, bo sporazum omogočil dvig neposrednih naložb Slovenije v Ruski federaciji in obratno, saj je njihov obseg za zdaj razmeroma majhen.
Različne napovedi gospodarski rasti
10. 01. 2000 15.02
Devet vzhodnoazijskih držav, sosed Japonske, utegne do leta 2020 zabeležiti realne stopnje gospodarske rasti, ki se bodo v povprečju gibale okoli 5,6 odstotka, piše današnji japonski gospodarski časnik Nihon Keizai Shimbun. Raziskave japonskega centra za ekonomska raziskovanja so pokazale, da bosta elektro in strojna industrija gonilo rasti v regiji. Po drugi strani pa obstaja nevarnost, da se bo ponovila huda denarna kriza iz leta 1997, če ne bo prišlo do okrepitve finančnih sistemov v vzhodni Aziji in države ne bodo nadaljevale s strukturnimi reformami, opozarja inštitut.
Spodbudne napovedi za svetovno gospodarstvo
02. 01. 2000 17.30
Po navedbah predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada (IMF) naj bi leto 2000 privedlo do izboljšanja gospodarskega položaja v številnih državah. IMF napoveduje, da bo rast svetovnega gospodarstva v letošnjem letu 3,5-odstotna.
Kitajski izvoz tudi novembra nadaljeval stabilno rast
09. 12. 1999 10.34
Kitajski izvoz se je tudi novembra povečal in tako v enajstmesečnem obdobju skupno zrasel najmanj za šest odstotkov glede na prvih enajst mesecev lani. Po podatkih kitajskih oblasti je od januarja do novembra obseg izvoza zrasel za nekaj več kot šest odstotkov, vendar pa natančne številke oblasti niso razkrile.
Japonska Aziji namenila dodatno pomoč
28. 11. 1999 17.47
Japonski premier Keizo Obuči je danes na vrhunskem zasedanju Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) v Manili napovedal dodatno pomoč v višini 500 milijonov dolarjev, ki bo namenjena azijskim državam, z njo pa naj bi izboljšali kvaliteto življenja delavcev, ki jih je gospodarska in finančna kriza v tem delu sveta še posebej prizadela.
Leto 2000 gospodarsko uspešnejše za vzhodno Evropo
12. 11. 1999 14.17
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v svojem letnem poročilu o državah v tranziciji zapisala, da v letu 2000 pričakuje večanje gospodarske rasti v državah vzhodne Evrope.
Odstopil kazahstanski premier
01. 10. 1999 12.41
Kazahstanski premier Nurlan Balguimajev je danes napovedal svoj odstop, poročajo ruske agencije. Za začasnega premiera je bil na podlagi odloka predsednika Nursultana Nazarbajeva imenovan podpredsednik vlade in zunanji minister Kacimjomart Tokajev.
54. obletnica indonezijske samostojnosti
17. 08. 1999 13.16
Indonezija danes praznuje 54. obletnico razglasitve neodvisnosti od Danske, razmere v državi pa do podobne tistim pred dobro polovico stoletja: politična negotovost, izmučena ekonomija, socialni nemiri in spopadi za enotnost naroda. Predsednik Habibe je že opravil ceremonijo dviganja zastave v državni palači, medtem ko je napredna voditeljica Megawati Sukarnoputri dogodek obeležila le s skromno slovesnostjo.
Gospodarska rast na Japonskem
15. 08. 1999 11.27
Mednarodni denarni sklad (IMF) pričakuje, da bo japonsko gospodarstvo letos spet začelo rasti, potem ko ga je lani prizadela huda kriza. Za letos IMF tako Japonski napoveduje stopnjo gospodarske rasti okrog 0,25 odstotka, prihodnje leto pa naj bi dosegla en odstotek.
Ruske gospodarske krize še ni konec
12. 08. 1999 18.04
Kljub nekaterim znamenjem ekonomske rasti v Rusiji, gospodarska kriza v tej državi po besedah nekdanjega ruskega premiera Sergeja Kiriyenka še ni končana. Kriza, ki se je začela 17. avgusta lani, se po njegovem nadaljuje zato, ker se država še ni spopadla z nobenim izmed bistvenih problemov, ki so pripeljali do krize. Kiriyenko, ki je bil odstavljen takoj ob devalvaciji rublja lani, je dejal, da ni razloga za prevelik optimizem ob 11% letni gospodarski rasti v državi. Po njegovem naj bi za rastjo stala predvsem zvišanje cene nafte po svetu ter konkurenčnost rublja. Država pa je tako vrgla proč eno leto in namesto, da bi začela z reformami, ustvarjala iluzijo o politični stabilnosti.
Začetek ministrskega sestanka ASEAN
25. 07. 1999 18.05
Zunanji ministri držav azijsko-pacifiškega območja, ZDA, Rusije, Kitajske, Japonske, Kanade in Evrope so danes v Singapurju začeli tridnevni sestanek, na katerem se bodo pogovarjali o varnosti, glavna tema pogovorov pa bodo politično-ozemeljski spori, ki pretresajo jugovzhodno Azijo.
Južna Koreja na dobri poti
23. 07. 1999 08.13
Gospodarstvo Južne Koreje, ki ga je prizadela kriza, si bo opomoglo in naj bi imelo letos 6,5-odstotno rast, leta 2000 pa 5,5-odstotno, je sporočila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Nove napovedi so sledile podobnim napovedim, objavljenim v začetku tega tedna, kar naj bi potrjevalo, da je Južna Koreja na dobri poti iz največje recesije v zadnjih letih. Gospodarska dejavnost se je lani zmanjšala za 5,8 odstotka.
Padec prodaje Coca-Cole
17. 07. 1999 08.39
Coca-Cola je v letošnjem drugem četrtletju zabeležila 21-odstoten padec zaslužka, kar predstavniki družbe pripisujejo predvsem težavam z oporečno Coca-Colo v Evropi in slabi prodaji v državah, ki jih pesti huda gospodarska kriza. Nedavni umika Coca-Cole s prodajnih polic v Belgiji in Franciji je po ocenah predstavnikov družbe bistveno prispeval k slabim poslovnim rezultatom. Zaradi pitja Coca-Colinih pijač je namreč obolelo več sto ljudi, zaradi česar je morala Coca-Cola v teh državah ustaviti prodajo, v mnogih drugih državah pa so oblasti istočasno iz strahu pred obolenji začasno prepovedale prodajo teh pijač.
>>Svetovno gospodarstvo 1999<<
03. 07. 1999 08.58
Združeni narodi (ZN) so objavili poročilo z naslovom Svetovno gospodarstvo 1999, v katerem ugotavljajo, da počasna rast svetovnega gospodarstva duši življenjski standard v prizadetih manj razvitih državah in državah v tranziciji. Svetovna finančna kriza pa je negativno vplivala na prizadevanja teh držav, da se enakopravno vključijo v svetovne gospodarske tokove. Poročilo je na sedežu ZN v New Yorku predstavil generalni sekretar za gospodarske in socialne zadeve Nitin Desai, ki je dejal, da so finančne krize v zadnjih dveh letih in upočasnjevanje gospodarske rasti prizadejale hud udarec napredku. ZN predvideva, da bo gospodarska rast v letu 1999 komajda večja od tiste v letu 1998, ki je znašala 1,9 odstotka. V letošnjem letu naj bi tako svetovno gospodarstvo raslo po stopnji dveh odstotkov. Manj razvite države naj bi po napovedih gospodarstvenikov ZN dosegale gospodarsko rast v povprečju 2,5 odstotka, kar je po lanskoletnih 1,7 odstotka najnižja stopnja v tem desetletju. Gospodarstva v tranziciji so od začetka 90. let strmo nazadovala in šele leta 1997 dosegla povprečno rast 2,4 odstotka. Letos pa naj bi znova nazadovala za 0,5 odstotka. V poročilu ZN ocenjuje, da je za napredek v dvigu življenjskega standarda in pri zmanjševanju revščine potrebno doseči najmanj triodstotno letno gospodarsko rast. V letu 1999 pa bo ta pogoj izpolnilo le 13 manj razvitih držav, medtem ko jih je bilo leta 1996 kar 39. Poročilo o svetovnem gospodarstvu v letu 1999 bo glavni predmet obravnave na zasedanju Ekonomskega in socialnega sveta ZN v Ženevi, ki bo 5. julija.
Klestil prispel na uradni obisk na Japonsko
01. 06. 1999 15.25
Na uradni obisk v Tokio je danes prispel avstrijski predsednik Thomas Klestil. Gre za prvi državniški obisk kakega avstrijskega voditelja, odkar sta državi pred 130 leti navezali diplomatske stike. Klestila spremlja tudi številna gospodarska delegacija.
Moldavci se odločajo o povečanju pristojnosti predsednika države
23. 05. 1999 11.03
Dva milijona in pol volilnih upravičencev se danes v Moldaviji na referendumu odloča o razširitvi pristojnosti predsednika države Petruja Lucinschija. Moldavci obenem volijo tudi visoke lokalne predstavnike.
Dun&Bradstreet: Nižja gospodarska rast tudi zaradi Kosova
18. 05. 1999 11.54
Slovenija tudi v majskem poročilu britanske agencije Dun & Bradstreet (D&B) ostaja na prvem mestu lestvice pokazateljev tveganja v srednje- in vzhodnoevropskih državah. Vendar pa sta tako slovenska vlada kot D&B znižala pričakovanja o višini gospodarske rasti v Sloveniji. Osrednja dejavnika tveganja sta namreč kriza na Kosovu in upočasnjena gospodarska rast v največji slovenski zunanjetrgovinski partnerici, Nemčiji, ugotavljajo v agenciji D&B.
Schroeder skrajšal obisk na Kitajskem
10. 05. 1999 15.12
Nemški kancler Gerhard Schroeder bo namesto tridnevnega uradnega obiska na Kitajskem odpotoval le na enodnevni delovni obisk v Peking, so sporočili obveščeni krogi v kitajski prestolnici.
Gospodarska kriza v Deželi vzhajajočega sonca v zatonu
25. 04. 1999 09.18
Japonski vladni organi ocenjujejo, da je gospodarska kriza v Deželi vzhajajočega sonca v zatonu. Kljub izboljšanem položaju japonske ekonomije vlada od centralne banke zahteva, da začne z izvajanjem ustreznih ukrepov, ki bodo japonsko gospodarstvo privedli do oživitve proizvodnje. Japonska se je po mnenju vlade uspela izogniti deflacijski spirali, ki bi državo ''pahnila'' v še globljo krizo. Vladni organi poudarjajo, da največjo težavo predstavlja visoka raven brezposelnosti, nezadovoljni pa so tudi s položajem na finančnih trgih.
Upad proizvodnje japonske avtomobilske industrije
24. 04. 1999 08.41
Proizvodnja treh vodilnih japonskih proizvajalcev avtomobilov, Toyota, Nissan in Mitsubishi, je leta 1998 močno upadla. Upad proizvajalci pripisujejo predvsem slabemu povpraševanju domačih kupcev, tako da se potrjujejo ocene nekaterih strokovnjakov, da je gospodarska recesija na Japonskem najbolj prizadela prav avtomobilsko industrijo.
Največja stopnja gospodarske rasti v Španiji
02. 03. 1999 07.55
Španija je lani že drugo leto zapored dosegla največjo stopnjo gospodarske rasti v Evropski uniji. Kljub poslabšanju v zadnjem četrtletju minulega leta je lanska gospodarska rast dosegla 3,8 odstotka, leto poprej pa 3,5 odstotka. Glavni vzvod rasti bruto domačega proizvoda je bilo povečanje domačega povpraševanja in porabe v gospodinjstvih. Znižanju stopnje rasti v lanskem zadnjem četrtletju je botrovala predvsem azijska finančna kriza, posledično pa nižje povpraševanje na glavnih španskih izvoznih trgih. Sicer pa ima Španija z 18,7 odstotka najvišjo stopnjo brezposelnosti v EU.
Španija z najvišjo gospodarsko rastjo v EU
01. 03. 1999 17.35
Španija je lani že drugo leto zapored dosegla največjo stopnjo gospodarske rasti v Evropski uniji. Kljub poslabšanju v zadnjem četrtletju minulega leta je lanska gospodarska rast dosegla 3,8 odstotka, leto poprej pa 3,5 odstotka.
Problem azijske krize leži v bankah
09. 02. 1999 14.36
Pot iz hude krize, v katero je zapadlo azijsko gospodarstvo, je mogoča le ob okrevanju azijskih bank in krepitvi japonskega gospodarstva, so se na posvetu o azijskem gospodarstvu strinjali vodilni mednarodni bančniki. Na posvetu, ki sta ga pripravili Asia Society in Tokai Asia, so sodelovali bančniki z Morgan Stanley Asia, Goldman Sachs, Barclays Bank PLC in Tokai Asia, ki so prepričani, da je svetovno gospodarsko krizo še mogoče preprečiti, vendar le ob rasti japonskega gospodarstva.
Na Kitajskem upočasnitev gospodarske rasti
27. 01. 1999 11.00
Rast bruto domačega proizvoda naj bi se na Kitajskem po napovedih guvernerja kitajske centralne banke Dai Xianglonga letos rahlo upočasnila in dosegla sedem odstotkov. Inflacija pa naj bi letos znašala štiri do pet odstotkov. Guverner je ob tem zavrnil možnost devalvacije jena in tudi govorice o vratolomni zadolženosti kitajskih investicijskih družb. Slednje naj bi imele po njegovih besedah v tujini skupaj 8,1 milijarde dolarjev dolga in ne 50 milijard dolarjev, kot je bilo slišati v medijih.
Ruska vlada še vedno namerava prodati nekaj državnega premoženja
08. 01. 1999 13.48
Ruska vlada še vedno namerava prodati nekaj državnega premoženja, vendar bo verjetno počakala na boljše tržne razmere, je dejal namestnik ruskega premiera in minister za industrijo in komunikacije Vladimir Bulgak. Ruska vlada nujno potrebuje denar, želi pa ga pridobiti tudi s prodajo premoženja v državni lasti. Propad finančnega trga in gospodarska kriza v državi sta občutno zmanjšala vrednost ruskih podjetij.
Inflacija na Tajskem presegla osem odstotkov
06. 01. 1999 08.39
Gospodarska kriza in tečajna nihanja domače valute se na Tajskem odražajo v visoki inflaciji, ki je v letu 1998 po poročilih ministrstva za trgovino znašala 8,1 odstotka. Visoki letni ravni inflacije navkljub gre za občutno izboljšanje, saj je še junija letna inflacija dosegla 10,7 odstotka. Za letos strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Tajski napovedujejo enoodstotno rast bruto domačega proizvoda, inflacija pa naj bi padla na štiri do pet odstotkov.
Dogodki leta 1998 po izboru ameriških novinarjev
02. 01. 1999 12.10
Novinarji ameriške televizijske mreže CNN in revij Life in Time so med najpomembnejše dogodke lanskega leta poleg postopka za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona uvrstili tudi spopade na Kosovu in finančni krizi v Rusiji ter Aziji. Med prvih deset dogodokov so se uvrstile tudi naravne katastrofe, jedrska problematika in protiameriški terorizem, precej visoko pa tudi mirovni sporazum za Severno Irsko.
Dan odprtih vrat na Uradu za makroekonomske analize in razvoj
21. 12. 1998 14.26
Ob dnevu odprtih vrat na Uradu za makroekonomske analize in razvoj so danes strokovnjaki urada predstavili delovanje urada, svojo domačo stran na internetu ter aktualna makroekonomska gibanja v Sloveniji in svetu. Pri tem so poudarili, da svetovna gospodarska kriza Slovenije sicer ne bo obšla, vendar pa bosta gospodarska rast in inflacija ostali v mejah normalnega, in sicer načrtujejo v prihodnjem letu gospodarsko rast med 3,5 in 4 odstotki, inflacija v prihodnjem letu pa bo ob upoštevanju uvedbe davka na dodano vrednost znašala le 6,8 odstotka.
Uspešno poslovno leto Celjskega sejma
21. 12. 1998 14.04
Letošnji poslovni rezultati Celjskega sejma bodo ostali na ravni lanskoletnih, ko so zabeležili okrog 864 milijonov tolarjev realizacije in trideset milijonov tolarjev dobička, slednje pa je nekaj več kot lani, je povedal direktor Celjskega sejma Franc Pangrl.