gospodarskih

Poljska: Predvidena letošnja gospodarska rast 6,3-odstotna
12. 06. 1998 11.26
Poljska naj bi po ocenah domačih gospodarskih strokovnjakov letos dosegla 6,3-odstotno stopnjo gospodarske rasti, kar je manj kot v letu prej, ko je ta znašala 6,9 odstotka. Po predvidevanjih naj bi se na Poljskem letos občutno zmanjšala tudi inflacija, ki je bila aprila 13,7-odstotna, na letni ravni pa naj bi dosegla 9,5 odstotka. Poljski trgovinski primanjkljaj je lani znašal 11,7 milijarde dolarjev, letos pa naj bi se še povečal in dosegel 15,7 milijarde dolarjev.

Slovenska elektroindustrija izvozi 67 odstotkov blaga
11. 06. 1998 15.58
Na 11. seji upravnega odbora združenja za elektroindustrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so danes predstavili poslovne rezultate slovenske elektroindustrije za leto 1997 in aktualne pogoje gospodarjenja.

Poljska se zanima za sodelovanje v slovenski energetiki
10. 06. 1998 13.28
Poljski minister za gospodarstvo Janusz Steinhoff se je danes, drugi dan obiska v Sloveniji, sestal z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo, sprejela pa sta ga podpredsednik vlade Marjan Podobnik in predsednik države Milan Kučan. Poljski gost si je ogledal tudi tovarno elektrotehničnih izdelkov Eti v Izlakah, ki je konec lanskega leta na Poljskem skupaj s poljskim partnerjem Polam ustanovila mešano podjetje Eti Polam.

ZDA napovedale uvedbo gospodarskih ukrepov zoper Beograd
09. 06. 1998 09.13
ZDA so sinoči napovedale vnovično uvedbo gospodarskih ukrepov zoper Beograd zaradi zaostrovanja nasilja na Kosovu. Tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin je sporočil, da se je Washington odločil vnovič zamrzniti ameriška vlaganja v Srbijo in premoženje vlade Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) v ZDA; to so se v Luksemburgu včeraj odločili tudi zunanji ministri držav članic Evropske unije. Gospodarske ukrepe zoper ZRJ so odpravili po začetku dialoga med jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem s predstavniki kosovskih Albancev. Rubin je poudaril, da zaradi nevarnih razmer, ki ogrožajo varnost v Evropi, sankcije zopet veljajo in da Severnoatlantska zveza pospešuje vojaške priprave, saj ZDA ne izključujejo vojaške opcije in dejavno sodelujejo z zaveznicami v Natu.

Zunanji ministri SEP začeli plenarno razpravo
06. 06. 1998 12.33
Na Brionih se je z nagovorom gostitelja hrvaškega zunanjega ministra Mateta Granića danes začel uradni del sestanka šestih zunanjih ministrov in desetih namestnikov članic Srednjeevropske pobude (SEP). Udeleženci - med njimi tudi slovenski zunanji minister Boris Frlec - bodo na plenarni razpravi izmenjali stališča o političnih, gospodarskih in varnostnih vprašanjih v Evropi, osrednjo pozornost pa namenili razmeram na Kosovu. Ob koncu razprave bodo zgodaj popoldan sprejeli sklepno izjavo, položaju na Kosovu pa namenili posebno izjavo.

IMF Tadžikistanu obljubil pomoč v vrednosti 40 milijonov dolarjev
31. 05. 1998 09.34
Tadžikistan bo od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) do konca letošnjega leta prejel prvi del kredita v skupni vrednosti 120 milijonov dolarjev. Prvi obrok znaša 40 milijonov dolarjev, je v soboto sporočil IMF. Kot je po koncu enodnevnega obiska v Tadžikistanu izjavil predsednik sklada Michel Camdessus, ki se mudi na turneji po državah nekdanje Sovjetske zveze, bi Tadžikistan polovico obroka utegnil dobiti že konec junija, potem ko bo odločitev odobril odbor direktorjev sklada. Nadaljnja izplačila pa bodo po predsednikovih besedah pogojena z uspehom gospodarskih reform v državi. Mednarodni denarni sklad namerava Tadžikistanu v naslednjih treh letih odobriti približno 120 milijonov dolarjev pomoči pri izvajanju programa gospodarskih reform.

Nemčija pripravljena na sodelovanje v preventivnih enotah zveze NATO na Kosovu
30. 05. 1998 12.22
Nemčija je pripravljena sodelovati v morebitni razporeditvi preventivnih vojaških sil zveze NATO na Kosovu, je v izjavi za nedeljsko izdajo dnevnika Bild povedal nemški obrambni minister Volker Ruehe. Dodal je, da mora biti omenjeno sodelovanje "odločno" in ne le "simbolično."

Temeljni kamen Delovega tiskarskega središča
29. 05. 1998 13.23
Ljubljanska županja Vika Potočnik in direktor Dela Tit Doberšek sta danes odkrila temeljni kamen za novo Delovo tiskarsko središče. Gre za enega večjih gospodarskih projektov v slovenski prestolnici, saj vrednost nove Delove tiskarne za tretje tisočletje znaša več kot dve miljardi tolarjev (22 milijonov DEM). Od te vsote je le tretjina tujega kredita, ostalo pa so lastna sredstva družbe Delo. Gradil jo bo ljubljanski SCT.

Okrogla miza o združevanju prizadevanj informatikov
28. 05. 1998 14.31
V okviru letošnjega posvetovanja DOK SIS 98, posvečenega celovitemu upravljanju in nadzoru dokumentov, je Društvo informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev Slovenije Media.doc danes pripravilo okroglo mizo s temo združevanja društev, ki v Sloveniji delujejo na področju informatike.

Misija IMF končala obisk v Rusiji
25. 05. 1998 13.01
Misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je končala obisk v Rusiji, ki je bil namenjen pregledu gospodarskih razmer v državi. Misija je napovedala, da bo z vodstvom IMF preučila možnosti za izplačilo prvega obroka pomoči Rusiji v skupnem znesku 10 milijard dolarjev.

Potrditev naročila evropskih vojaških helikopterjev
19. 05. 1998 15.14
Francoska, nemška, italijanska in nizozemska vlada so konzorciju NHIndustries uradno potrdile odločitev o proizvodnji evropskega transportnega vojaškega helikopterja NH-90, se je danes izvedelo v gospodarskih in vladnih krogih omenjenih držav. Proizvodnja naj bi stekla konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, prve pošiljke novega helikopterja pa naj bi dostavili leta 2003.

Pogovori Nissana in Daimler Benza
12. 05. 1998 07.50
Japonska avtomobilska družba Nissan Motor je potrdila, da se je s predstavniki nemškega avtomobilskega koncerna Daimler Benz začela pogovarjati o prevzemu Nissanovega oddelka za proizvodnjo gospodarskih vozil Nissan Diesel. V skupnem sporočilu, ki sta ga objavila Nissan Motor in Nissan Diesel, med drugim piše, da o združitvi z nemškim avtomobilskim gigantom razmišljajo že več mesecev; povezava pa, kot navajajo, bi lahko tudi presegla področje gospodarskih vozil in delov, o kateri trenutno tečejo pogovori. Nissan Motor, drugi največji proizvajalec avtomobilov na Japonskem, ima trenutno 39,8-odstotni delež v podjetju Nissan Diesel. Stuttgartski koncern želi s prevzemom izboljšati svoj položaj na azijskem trgu. V skladu s srednjeročnim načrtom naj bi po besedah predstavnika koncerna v Aziji dosegli četrtino prometa celotnega koncerna, lani pa so na tem območju ustvarili osem odstotkov prometa.

Predsednik državnega sveta sprejel novega grškega veleposlanika v Sloveniji
11. 05. 1998 16.02
Predsednik državnega sveta Tone Hrovat je na vljudnostni obisk sprejel novega grškega veleposlanika v Sloveniji Charalambosa Christopoulosa. Veleposlanika je ob splošnih političnih vprašanjih, povezanih z vključevanjem Slovenije v EU, še posebej zanimala ustavna vloga državnega sveta, njegovo delovanje ter volitve državnih svetnikov, saj meni, da je lahko organ, kakršen je državni svet, odraz demokratičnih odnosov v družbi, so sporočili iz državnega sveta.

Diamler-Benz vstopa v Nissan Diesel
11. 05. 1998 09.52
Japonski avtomobilski koncern Nissan je danes potrdil pogajanja o morebitnem vstopu koncerna Daimler-Benz iz Stuttgarta v Nissan Diesel, ki izdeluje tovornjake, vendar odločitev o tem še ni padla, piše v izjavi, objavljeni v Tokiu. Nissan Diesel Motor, četrti največji izdelovalec tovornjakov na Japonskem, je v 39,8-odstotni lasti Nissan Motor. Obe podjetji razmišljata o možnosti sodelovanja na področju razvoja, proizvodnje in prodaje gospodarskih vozil in delov z Daimler-Benz, so povedali v Tokiu.

Letna konferenca EBRD v Ukrajini
10. 05. 1998 10.13
Ukrajinski premier Valerij Pustovojtenko in Charles Frank, vršilec dolžnosti predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), sta včeraj v Kijevu odprla letno konferenco te banke. Petdnevno srečanje je po besedah Franka najpomembnejši dogodek za gospodarstvo držav Srednje in Vzhodne Evrope.

Spominska slovesnost ob 50. obletnici združevanja Evrope
09. 05. 1998 11.49
Nizozemska kraljica Beatrix je danes v Haagu odprla spominsko slovesnost ob 50. obletnici obstoja Evropskega gibanja. Maja leta 1948 so se v Haagu sestali vodilni zahodni politiki, ki so razpravljali o tem, kako bi lahko v Evropi v prihodnosti preprečili vojne. Nekdanji britanski premier Winston Churchill je zagovarjal "gibanje za evropsko enotnost". 50 let kasneje se je uresničil pomemben del njegovih vizij, je pred politiki iz skoraj vseh evropskih držav, ki so se udeležili slovesnosti, povedala kraljica Beatrix.

Dnevi slovenske informatike v Portorožu
07. 05. 1998 08.18
V kongresnem centru portoroškega hotela Emona se je včeraj popoldne začelo 5. redno letno posvetovanje Dnevi slovenske informatike, ki je letos posvečeno odnosu med znanostjo, stroko in podjetništvom. Poleg 300 domačih informatikov in približno 60 avtorjev referatov, se ga udeležujejo tudi tuji strokovnjaki za to področje.

Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO
01. 05. 1998 09.33
Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.

EU: Slovensko gospodarstvo razočaralo; nekaj opogumljajočih znakov za možnost bolj dinamične rasti
30. 04. 1998 14.52
Evropska komisija v zadnjem poročilu o gospodarskih razmerah in reformah v srednje- in vzhodnoevropskih državah ugotavlja, da je slovenska gospodarska situacija v letu 1997 razočarala. Bruto domači proizvod je beležil skromno rast, proračunski primanjkljaj se je precej povečal in država ni napredovala na področju manjšanja inflacije in brezposelnosti, ocenjuje komisija. Komisija pri tem ugotavlja, da je bilo vendarle moč zaznati nekatere opogumljajoče znake, ki kažejo na možnost bolj dinamične rasti v prihodnosti. Rast plač je bila precej nižja kot prejšnja leta, neposredna tuja vlaganja končno rastejo in, čeprav počasi, se prestrukturiranje podjetij nadaljuje. Poleg tega so bile sprožene številne pomembne gospodarske in strukturne reforme za pripravo gospodarstva na vključitev v Evropsko unijo. Uspeh te nove strategije bo bistveno odvisen od uspešne in pravočasne izvedbe načrtovanih reform, pravi Evropska komisija.

Britanski BDP raste počasneje
26. 04. 1998 12.09
Rast britanskega bruto domačega proizvoda se je v prvem četrtletju 1998 upočasnila. Kot je sporočil nacionalni statistični urad, se je vrednost proizvedenega blaga in storitev v prvem trimesečju v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečala le za 0,4 odstotka, kar je najnižja rast po drugem četrtletju leta 1995. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem je BDP porasel za 2,8 odstotka. statistiki so zabeležili zmanjšanje obsega dejavnosti v različnih gospodarskih panogah, obseg industrijske proizvodnje pa je celo nazadoval.

Predsednik Kučan na obisku v Posočju
26. 04. 1998 10.15
Predsednika republike Milana Kučana, ki je včeraj na obisku v Posočju, so v Bovcu predstavniki republiškega in regijskega štaba civilne zaščite ter župani in poveljniki občinskih štabov civilne zaščite občin Bovec, Kobarid in Tolmin seznanili s posledicami potresa in začetkom obnove. Po navedbah Radia Slovenija se je predsednik Kučan dopoldne srečal tudi s prebivalci Drežniških Raven, popoldne pa bo obiskal še Kal, Koritnico in Lepeno.

Grčija podpira široko avtonomijo Kosova
23. 04. 1998 09.31
Grški predsednik Kostis Stefanopulos je včeraj v Budimpešti izrazil podporo široki avtonomiji Kosova v okviru sedanjih meja.

Westendorp v Sloveniji o razmerah v regiji
22. 04. 1998 08.55
V Slovenijo je na uradni enodnevni obisk danes dopotoval visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Carlos Westendorp. V Ljubljani ga je že sprejel slovenski predsednik Milan Kučan, popoldan pa se bo na Brdu pri Kranju srečal še s predsednikom vlade Janezom Drnovškom.

Makedonski zunanji minister na obisku v Turčiji
20. 04. 1998 18.41
Makedonski zunanji minister Blagoje Handžinski, ki se od nedelje mudi na delovnem obisku v Turčiji, se je danes s turškim premierom Mesutom Yilmazom in svojim gostiteljem Ismailom Cemom pogovarjal o nizu političnih in gospodarskih vprašanj.

Milošu Kovačiču nagrada za najuglednejšega direktorja
20. 04. 1998 16.08
Na predvečer odprtja šestega slovenskega finančnega sejma Kapital '98 v Cankarjevem domu bo uredništvo revije Kapital podelilo priznanja najuglednejšemu podjetju in direktorju ter najuglednejšemu finančniku. Priznanje za najuglednejše podjetje in direktorja že drugič zapored prejme Krka in Miloš Kovačič, ki je bil izbran na podlagi javnomenjske raziskave med 500 slovenskimi direktorji. Najuglednejši finančnik pa je po mnenju štiridesetih gospodarskih novinarjev predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Voljč. Nagrajenca bosta prejela priznanje iz porcelana v obliki ročno izdelanega bankovca za deset tisoč tolarjev.

ZDA ne bodo namestile svojih vojakov na Kosovu
19. 04. 1998 10.38
ZDA na Kosovu ne bodo namestile svojih vojakov, je po srečanju z vodilnimi albanskimi voditelji v Tirani včeraj poudaril namestnik ameriškega zunanjega ministra Strobe Talbott. Albanski parlament je dan prej zahteval namestitev vojaških enot zveze NATO na Kosovu. Talbott je po pogovorih s predsednikom Rexhepom Meidanijem in premierom Fatosom Nanom pristavil, da njegova država podpira nadaljevanje mandata vojaških enot ZN v sosednji Makedoniji. Ob kasnejšem obisku v Skopju pa je dejal, da bodo ZDA in kontaktna skupina poskrbele, da sosede ZR Jugoslavije na bodo prizadete v primeru gospodarskih sankcij proti Beogradu. Talbott se je v Skopju srečal z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovim, premierom Brankom Crvenkovskim in zunanjim ministrom Blagojem Handžiskim. Slednji je dejal, da so sankcije proti ZRJ in sosednje države nesprejemljive.

Vlada ZRJ potrdila odstop podpredsednika Djunića
09. 04. 1998 18.20
Premier ZR Jugoslavije Radoje Kontić je na seji jugoslovanske vlade sporočil, da je Danko Djunić odstopil s položaja podpredsednika vlade. Kontić je na izpraznjen položaj imenoval Jovana Žebića, ki je to dolžnost opravljal že v prejšnjem mandatu zvezne vlade. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP je nek vir, ki je blizu Djundiću, povedal, da je podpredsednik vlade odstopil zaradi "izredno nezadovoljivega" stanja na področju gospodarskih reform.

Rusija ne bo uvedla sankcij proti Lativiji
09. 04. 1998 12.27
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Borisa Jelcina Sergej Jastržembski je danes dejal, da Rusija ne bo uvedla gospodarskih ukrepov ali celo embarga proti Latviji.

Jelcin podprl gospodarske ukrepe proti Latviji
08. 04. 1998 12.30
Ruski predsednik Boris Jelcin je načeloma podprl gospodarske ukrepe proti Latviji, ki jih je v zadnjih dneh predlagalo več ruskih politikov, med njimi župan Moskve Jurij Lužkov, je sporočil Jelcinov tiskovni predstavnik Sergej Jastržembski.

Izraelski veleposlanik izročil poverilna pisma predsedniku Kučanu
08. 04. 1998 07.56
Novi izredni in pooblaščeni izraelski veleposlanik v Sloveniji s sedežem na Dunaju Nathan Meron je danes izročil poverilna pisma predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu. Predsednik Kučan je ob tem poudaril pomen izraelske podpore v času osamosvajanja Slovenije ter dobre in prijateljske odnose med državama, ki temu sledijo, so sporočili iz urada predsednika republike. Sogovornika sta se strinjala, da je treba nadaljevati z razvojem vsestranskega sodelovanja in se zavzela za pospešitev gospodarskih stikov med državama.