gostitelj
Najpomembnejša je pravočasna priprava na napad
15. 10. 2001 00.00
V svetu vse bolj narašča strah pred okužbo z antraksom. O možnostih napada z biološkim orožjem in pripravljenosti na njih v Sloveniji smo se pogovarjali z dr. Miroslavom Petrovcem z Inštituta za mikrobiologijo.
Antraks in biološko orožje
15. 10. 2001 00.00
Primeri obolenj z vraničnim prisadom v ZDA begajo ljudi po svetu. Gost nocojšnje klepetalnice dr.Miroslav Petrovec bo odgovarjal na vprašanja o nevarnostih okužbe in o biološkem orožju nasploh.
Ob obletnici nemške združitve
03. 10. 2001 00.00
V prestolnici nemške dežele Porenje-Pfalško Mainz so pričeli z uradnimi proslavami ob enajsti obletnici nemške združitve.
Papandreu v Moskvi
01. 10. 2001 00.00
George Papandreu, grški zunanji minister, je na uradnem obisku Rusije, kjer se je z gostiteljem, ruskim zunanjim ministrom Ivanovom, pogovarjal o boju proti terorizmu in položaju na Balkanu.
Slovenija vodilna za vstop v EU
26. 09. 2001 00.00
Ker je Slovenija najbolj pripravljena na EU, v Evropski liberalno demokratski in reformistični stranki (ELDR) ne pristajajo na to, da bi Slovenija na vstop čakala zaradi nepripravljenosti drugih kandidatk.
Moscovici prispel na obisk v Slovenijo
05. 09. 2001 00.00
Na dvodnevni obisk v Slovenijo je na povabilo slovenskega ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja popoldne prispel francoski minister za evropske zadeve Pierre Moscovici.
Belgijski minister v Sloveniji
27. 08. 2001 00.00
Belgijski minister Louis Michel, ki predseduje Svetu ministrov Evropske unije, je Slovenijo označil za vzorno kandidatko.
Dvajseto Srečanje treh dežel
25. 08. 2001 00.00
Na Brezju je potekalo slovesno bogoslužje v okviru Srečanja treh dežel, ki ga že 19 let organizirajo ljubljanska, celovška in videmska nadškofija.
Poziv Bushu
19. 08. 2001 00.00
Petnajsto vrhunsko srečanje 19 latinskoameriških držav se je končalo z osebnim pozivom ameriškemu predsedniku Bushu, naj pomaga pri uresničitvi načrta finančne pomoči Argentini.
Šanghaj gostitelj mastersa
06. 07. 2001 00.00
Šanghaj na Kitajskem bo konec leta 2002 gostitelj teniškega mastersa, tekmovanja najboljše osmerice tenisačev na svetu. Novico so ob robu teniškega turnirja v Wimbledonu sporočili predstavniki ITF, ATP in kitajski organizatorji. Po Lizboni 2000 in Sydneyju novembra letos, bo Šanghaj tretji prireditelj tega turnirja, ki je zamenjal neuradno svetovno prvenstvo in Grand Slam cup kot končni turnir leta.
Chirac v Kremlju
02. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov gostitelj, ruski predsednik Vladimir Putin sta se izrekla za ohranitev obstoječih sistemov strateške stabilnosti v svetu in proti vsakršnim spremembam na tem področju. Chirac in Putin sta v Moskvi v skupni izjavi poudarila, da je potrebno ohraniti vse dosedanje dogovore in sporazume in hkrati pozvala k previdnosti do ameriškega načrta za oblikovanje protiraketnega ščita. Predsednika sta še menila, da bi bilo o sporazumu o protibalističnih raketah ABM iz leta 1972 potrebno razpravljati odprto v mednarodnih krogih. Putin je sicer po srečanju s Chiracom ponovno izrazil pripravljenost za zmanjšanje ruskega jedrskega arzenala na 1500 ali manj jedrskih konic, kar pa je odvisno od ohranitve sporazuma ABM. Po mnenju Rusije bi ukinitev omenjenega sporazuma porušila strateško ravnovesje v svetu, to stališče pa podpira tudi Francija.
Irska predsednica nadaljuje obisk
21. 06. 2001 00.00
Irska predsednica Mary McAleese se je danes udeležila delovnega zajtrka s predstavniki slovenskih in irskih podjetij, sestala se je z ministrico za gospodarstvo Teo Petrin, srečala pa se bo tudi s premierom Janezom Drnovškom, ljubljansko županjo in nagovorila člane Društva za mednarodne odnose. Med obiskom v Sloveniji si bo ogledala Bled, Postojnsko jamo in slovensko obalo, v petek zvečer pa se bo vrnila v domovino. Po včerajšnjem prihodu se Mary McAleese srečala z zunanjim ministrom Ruplom, predsednikom državnega zbora Pahorjem, zvečer pa ji je gostitelj predsednik Kučan na Brdu pri Kranju priredil slavnostno večerjo.
Rihtarjeva zaključila obisk na Madžarskem
21. 06. 2001 00.00
Ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je danes sklenila dvodnevni uradni v Budimpešti, in njen gostitelj, madžarski minister za nacionalno kulturno dediščino Zoltan Rockenbauerj sta izrazila podporo kvadrilateralni pobudi na področju prevajanja, katere pobudnica je bila Slovenija.
Irska ostaja zagovornica širitve EU
20. 06. 2001 00.00
Irskega "ne" pogodbi iz Nice nikakor ne gre razumeti kot zavračanja širitve Evropske unije, je na novinarski konferenci po pogovorih s predsednikom republike Milanom Kučanom zatrdila irska predsednica Mary McAleese, ki je dopoldne prispela na uradni obisk v Slovenijo. Irska ostaja zagovornica širitve EU, v kateri je tudi sama ogromno pridobila, in upa, da bo lahko leta 2004, ko bo znova na čelu unije, v njej pozdravila tudi Slovenijo, je dodala McAleesejeva.
Grizold na uradnem obisku v Pragi
20. 06. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold se z delegacijo mudi na uradnem obisku v Češki republiki, kjer je njegov gostitelj češki obrambni minister Jaroslav Tvrdik. Na dopoldanskih uradnih pogovorih sta se ministra pogovarjala o možnostih za slovensko članstvo in pripravah naše države za vstop v Nato. Češki minister je povedal, da so zagotovila z nedavnega srečanja Natovih ministrov v Bruslju, da do širitve na praškem srečanju gotovo pride, dobro znamenje državam kandidatkam. V tej luči sta oba poudarila dosledno izpolnjevanje obveznosti iz Akcijskega načrta za Nato, ki bo v procesu odločanja o novih članicah eden od ključnih dokumentov o pripravljenosti kandidatke za vstop v zavezništvo.
Arafat za spoštovanje premirja
19. 06. 2001 00.00
Kučan s srednjeevropskimi predsedniki
09. 06. 2001 00.00
V italijanskem kraju Verbania ob jezeru Lago Maggiore se bo danes končalo osmo srečanje predsednikov srednjeevropskih držav. Letošnjega srečanja, katerega gostitelj je italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, se udeležuje štirinajst predsednikov, med njimi tudi predsednik Slovenije Milan Kučan.
Podpora celovitosti Makedonije
09. 06. 2001 00.00
Srednjeevropski predsedniki so ob koncu dvodnevnega srečanja v italijanski Verbanii podprli ozemeljsko celovitost Makedonije, ob tem pa izrazili upanje v spoštovanje pravic manjšin in medetnični dialog v tej državi. V sklepni izjavi so najostreje obsodili vse oblike ekstremizma, težnje po etnično čisti državi in kršitve človekovih pravic. Gostitelj srečanja, italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, je poudaril, da bi predsedniki na prihodnjem srečanju radi videli tudi Makedonijo. Sicer bo prihodnje, deveto srečanje srednjeevropskih predsednikov potekalo v Sloveniji. Letošnjega srečanja se je udeležilo 14 predsednikov, med njimi slovenski predsednik Milan Kučan, prvič pa tudi predsednika ZRJ in Moldavije, Vojislav Koštunica in Vladimir Voronin.
Srečanje finančnih ministrov G5
08. 06. 2001 00.00
Na povabilo finančnega ministra Antona Ropa so se v Ljubljani srečali finančni ministri oz. njihovi namestniki s Češke, Madžarske, Poljske, iz Estonije in Slovenije. Omenjene države, ki sestavljajo t.i. skupino G5, sodijo v prvo skupino držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Gostitelj je s finančnim ministrom Češke Jirijem Rusnokom, Estonije Siimom Kallasom in Madžarske Mihalyjem Vargo ter namestnikom poljskega finančnega ministra Krystofom Nerssom izmenjal mnenja glede pomena srednjeročnega fiskalnega načrtovanja z namenom doseganja makroekonomske stabilnosti ter vpliva vstopa v EU na nacionalne proračune, spregovorili pa so tudi o izkušnjah držav s pripravo predpristopnih ekonomskih programov. Ministri so ob koncu srečanja oblikovali skupna stališča, ki jih bodo zastopali na dvostranskih pogajanjih z EU.
Predsedniki o gradnji skupne Evrope
08. 06. 2001 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se udeležuje dvodnevnega srečanja štirinajstih predsednikov srednjeevropskih držav, ki poteka v italijanskem kraju Verbania ob jezeru Lago Maggiore. Na letošnjem, že osmem srečanju, bodo predsedniki tradicionalno govorili o vlogi srednjeevropskih držav pri gradnji skupne Evrope. To bo tudi priložnost za izmenjavo pogledov na aktualna dogajanja v Evropi, ob robu pa je pričakovati številne dvostranske pogovore.
Srečanje gospodarstvenikov v Sarajevu
07. 06. 2001 00.00
Na dvodnevnem srečanju v Sarajevu se mudijo predstavniki gospodarskih zbornic Sarajeva, Zagreba in Ljubljane, ki razpravljajo o vzpodbudah izvozno usmerjenemu gospodarstvu in o storitvah, ki jih ponujajo zbornice, so sporočili z GZS. Gospodarska zbornica Sarajevo, ki je tudi gostitelj srečanja, je ob tej priložnosti Območni zbornici Ljubljana podelila priznanje za prispevek k razvoju in pospeševanju sodelovanja med sarajevsko in ljubljansko zbornico. Po koncu srečanja bosta podpredsednica GZS Marta Kos in direktor SŽ
Češki parlamentarci v Sloveniji
07. 06. 2001 00.00
Na štiridnevnem obisku v Sloveniji se mudi delegacija odbora za javno upravo, regionalni razvoj ter okolje in prostor češkega parlamenta pod vodstvom Liborja Kratkyja. Gostitelj, predsednik odbora DZ za notranjo politiko Maksimilijan Lavrinc, je češkim gostom predstavil lokalno samoupravo in regionalni razvoj v Sloveniji. Češka delegacija je včeraj obiskala Ormož, danes pa je češke parlamentarce sprejel tudi predsednik DZ Borut Pahor. Beseda je tekla o vstopu Slovenije in Češke v Evropsko unijo ter slovenski kandidaturi za članstvo v zvezi NATO.
Kučan v Grčiji
06. 06. 2001 00.00
Predsednik grškega parlamenta Apostolos Kaklamanis je po pogovorih s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom v Atenah dejal, da Slovenija izpolnjuje vse potrebne pogoje za vključitev v Evropsko v prvem krogu širitve, tako kot Ciper. Dodal je, da si želi grški parlament ob sprejemu Slovenije in drugih novih članic hkrati tudi sprejetje Cipra, ker bi s tem pomagali rešiti ciprsko vprašanje, če to do takrat še ne bi bilo rešeno. To je po besedah Kaklamanisa razlog, zakaj grški parlament ne bo mogel ratificirati nobenega drugega pridružitvenega sporazuma, če Ciper ne bo sprejet v EU v prvem krogu širitve. Poudaril je tudi, da to dejstvo nima nikakršne zveze z željo Grčije, da bi Slovenijo videli v EU, temveč pomeni le, da je nesprejemljivo, da bi bila EU talka Turčije, ki zaseda 40 odstotkov Cipra. Predsednik Kučan, ki je po srečanju s Kaklamanisom izrazil pričakovanje, da bo grški parlament istočasno ratificiral sporazum o članstvu v EU s Ciprom in Slovenijo, je v izjavi za slovenski novinarki izrazil pričakovanje, da bo v EU prevladalo stališče, da bodo Ciper sprejeli ne glede na odprto vprašanje njegovega statusa, ki se rešuje že 30 let, kar bi omogočilo normalno ratifikacijo pridružitvenih sporazumov vseh drugih članic. V nasprotnem primeru pa bi se znalo zgoditi, da bi ratifikacijo blokiral grški parlament.
Bizjak na Slovaškem
05. 06. 2001 00.00
Slovenski pravosodni minister Ivan Bizjak, ki je na obisku v Slovaški republiki, se je srečal s kolegom Janom Čarnogurskyjem. Ministra Čarnogursky in Bizjak sta se strinjala, da sodelovanje na področju pravosodja, predvsem med posameznimi pravosodnimi organi, obeh držav poteka zgledno in brez odprtih vprašanj. Glede na podobnost in primerljivost pravosodnih sistemov obeh držav in na podobno problematiko dela obeh ministrstev sta soglašala v oceni o potrebi in možnostih okrepljenega sodelovanje med pravosodnima ministrstvoma.
Nov španski obisk
28. 05. 2001 00.00
Španija odločno podpira širitev Evropske unije na Vzhod, saj je to velik zgodovinski korak, Slovenija pa je po mnenju Madrida v zelo dobrem, tako gospodarskem kot socialnem položaju, da čimprej postane članice Unije, je izjavila predsednica zunanjepolitične komisije španskega kongresa poslancev Isabel Tocino Biscarolasaga, ki je z delegacijo komisije na obisku v Sloveniji.
Schuster sklenil obisk v Sloveniji
24. 05. 2001 00.00
Slovaški predsednik Rudolf Schuster je sklenil dvodnevni uradni obisk v Sloveniji. Pred tem se je srečal še s predsednikom vlade Janezom Drnovškom. Tako premier Drnovšek kot predsednik Schuster sta poudarila dobre odnose in sodelovanje med državama na vseh področjih, ki jih potrjuje današnji obisk.
Bush in Putin junija v Ljubljani
19. 05. 2001 00.00
Za pripravo prvega in doslej najbolj elitnega vrha v mandatu obeh predsednikov, ki bo 16. junija v Ljubljani, je celo manj kot mesec dni časa, medtem ko je organizacija Clintonovega obiska junija leta 1999 trajala skoraj pol leta. Vendar zunanji minister Dimitrij Rupel pravi, da zaradi tega ni preveč zaskrbljen. Čeprav sinoči sprva iz Mladike uradno obiska niso hoteli potrditi, tako da smo prvo novico o obisku povzeli po agenciji Reuters, je minister Rupel kasneje povedal, da so že med tednom iz Washingtona dobili vprašanje, ali bi bili v Ljubljani pripravljeni gostiti ameriškega predsednika. Obisk naj bi bil v vseh pogledih izjemna priložnost za Slovenijo. Veliko zadovoljstvo nad izbiro Slovenije kot gostiteljice prvega vrha Bush-Putin sta izrazila tudi oba uradna gostitelja, premier Janez Drnovšek in predsednik Milan Kučan.
V Bratislavi o širitvi Nata
12. 05. 2001 00.00
Ne smemo se spraševati, kaj lahko Evropa stori za nas, temveč kaj mi lahko storimo za Evropo, je dejal gostitelj konference, slovaški premier Mikulaš Dzurinda, v svojem uvodnem govoru. V sporočilu ameriške administracije je bila podpora širitve Nata jasno izražena. Slovenski premier Janez Drnovšek pa je ob tem povedal, da Nato še vedno nima pravega načrta za prihodnost, vendar bo moral vključevati širitev zavezništva.
Je Kjotski protokol ogrožen?
21. 04. 2001 00.00
Okoljski ministri in strokovnjaki za podnebje iz 40 držav bodo danes v New Yorku določili teme za naslednjo svetovno konferenco o varovanju podnebja, ki je sklicana za 16. julij v Bonnu. Enodnevno srečanje v New Yorku je prvo tovrstno po konferenci o podnebju v Haagu decembra lani. Strokovnjaki za podnebje se bojijo, da so se možnosti za izvajanje Kjotskega protokola od srečanja v Haagu še poslabšale, saj ZDA niso pripravljene izvajati njegovih določil. Namesto tega naj bi ZDA predstavile nov predlog za zmanjšanje emisij škodljivih snovi, ki povzročajo globalno segrevanje. Srečanja se udeležujejo predstavniki "treh taborov": Evropske unije, tabora Dežnik, ki so ga do zdaj vodile ZDA, vanj pa so vključene tudi Kanada, Japonska in Avstralija, ter skupina držav v razvoju G-77.
Ameriški vrh v senci izgredov
21. 04. 2001 00.00
Le nekaj ur po začetku tretjega vrha severno- in južnoameriških držav v Quebecu so izbruhnili prvi večji spopadi med protestniki proti globalizaciji svetovne trgovine in kanadsko policijo. Skupini kakih sto najradikalnejših protestnikov, med njimi so bili privrženci "Zveze za boj proti kapitalizmu" in "Odbora za dobrodošlico udeležencem vrha" ter člani marksističnih in anarhističnih gibanj, je uspelo prodreti skozi varnostne barikade, ki jih je policija postavila nekaj metrov od konferenčnega centra. Demonstranti so na policijo metali kamenje, palice in steklenice, policija pa je odgovorila s solzivcem in aretirala 25 protestnikov, pet policistov pa je bilo ranjenih. Še nadaljnjih 4000 demonstrantov je medtem krenilo v smeri proti konferenčnemu središču, kjer se je zbralo 34 predsednikov držav in vlad iz Severne, Srednje in Južne Amerike z izjemo Kube. ''Ljudje so prišli sem, da bi spregovorili o svoji bolečini, bedi, jezi in svojih strahovih. Niso pa prišli sem zaradi nasilja'', so izjavljali demonstranti.