govor
Boris Groys v Moderni galeriji
10. 04. 2001 00.00
V ljubljanski Moderni galeriji je v torek Boris Groys predaval o medmrežni in video umetnosti, v sredo pa bodo v Mali galeriji odprli njegovo razstavo z naslovom Poglej in presodi, ki bo na ogled do nedelje, 27. maja. Delo Borisa Groysa Poglej in presodi je zrcalna prespektiva klasičnega odnosa med učiteljem in učencem, umetnikom in gledalcem, celo med umetnikom in kustosom. Video-instalacija je sestavljena iz dveh delov: prvi del gradi 18 videov, kjer Groys sprašuje študente umetnosti, zakaj so se odločili študirati umetnost, umetnostno zgodovino, katere kriterije uporabljajo, ko presojajo umetnost na splošno, lastno umetniško prakso ali prakso svojih kolegov, drugi del pa je televizijski pogovor, ki je nastal na podlagi omenjenih videov.
Svetovni dan Romov
07. 04. 2001 00.00
Jutri je svetovni dan Romov, ki so ga danes v Murski Soboti proslavili tudi Romi, ki živijo v Sloveniji. Tako raziskave kot ocene kažejo, da so Romi pri nas še vedno izjemno nepriljubljeni. Dokaz za to trditev pa je tudi izkušnja slavnostnega govornika, predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja. Ker se je udeležil romske proslave, ne pa neke druge, kamor so ga tudi vabili, je slišal krepke očitke.
Ozemlje v zameno za mir
20. 03. 2001 00.00
Izraelski premier Ariel Šaron se je v ponedeljek v Washingtonu srečal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom, svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice in direktorjem CIA Georgem Tenetom, v torek pa ga bo sprejel predsednik George Bush. Šaron bo v sredo obiskal še New York, kjer se bo pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom in predstavniki judovskih organizacij v mestu. Glavni namen Šaronovega obiska v ZDA je pridobivanje ameriške podpore za njegov pristop k reševanju izraelsko-palestinskega spora in prepričevanje ameriške administracije, da bi pritisnila na Palestince, naj ustavijo nasilje.
Odkrili spomenik padlim v NOB
11. 03. 2001 00.00
V Trstu so danes odkrili spomenik padlim v NOB iz tržaških predmestij Škedenj, Sv. Ana in Kolonkovec. Gre za prvi spomenik padlim na območju Trsta, nanj pa so domačini, zlasti tržaški Slovenci, čakali več desetletij. V ta namen so oblikovali odbor za postavitev spomenika, ki je z nastopom levo-sredinske občinske uprave Riccarda Illyja naletel na pripravljenost tržaških občinskih krogov, da se spomenik končno postavi. Spomenik stoji blizu osrednjega tržaškega pokopališča, ki ga je dala na razpolago tržaška občina, stroške za gradnjo pa so pokrili predvsem z nabiralno akcijo, ki že več let poteka med tržaškimi Slovenci.
Muslimani praznujejo veliki bajram
05. 03. 2001 00.00
Danes se je začel tridnevni praznik žrtvovanja, ki ga s simboličnim izganjanjem hudiča in obrednim žrtvovanjem živali praznujejo romarji v Meki in milijarda muslimanov po svetu. Veliki bajram je eden najpomembnejših praznikov islama.
Prvi Bushev govor pred kongresom
28. 02. 2001 00.00
Bushev prvi govor pred kongresom je bil namenjen predvsem predstavitvi predloga proračuna za prihodnje leto. Poudaril je, da je eden izmed njegovih najpomembnejših političnih ciljev zmanjšanje davkov za 1.6 trilijona dolarjev. 49 minutni govor je pogosto prekinjalo navdušeno ploskanje republikancev in celo demokratov. Bush je dejal, da morebitni proračunski presežki niso last države pač pa, da pripadajo državljankam in državljanom ZDA. Bush meni, da proračunu grozi velik primanjkljaj, če ne bodo zmanjšali davkov.
Premiera mlajšega Hamleta
18. 02. 2001 00.00
V Slovenskem mladinskem gledališču je bila premiera Shakespearove tragedije Hamlet, ki se v skladu z nekonvencionalnim programom tega gledališča oddaljuje od klasične uprizoritve. Režiser predstave Dario Varga, sicer član igralskega ansambla SMG, v novem prevodu in priredbi Andreja Rozmana-Roze, postavlja pod vprašaj žanr tragedije, ki pa ni edini novum "mladinskega Hamleta".
Demonstracije v podporo Norcu
15. 02. 2001 00.00
Demonstracije v podporo upokojenemu hrvaškemu generalu na begu Mirku Norcu, ki je osumljen pobojev srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991, se bodo danes nadaljevale na zagrebškem Markovem trgu, pred zgradbo hrvaške vlade in sabora. Demonstracije so se začele ob 12. uri, po napovedih organizatorjev protesta, koordinacije združenja vojnih veteranov, pa naj bi se na njih zbralo kar 200.000 ljudi. Hrvaška policija sicer ocenjuje, da se na Markovem trgu in na okoliških ulicah lahko zbere kvečjemu 20.000 ljudi, kljub temu pa naj bi protestnike varovalo vsaj od 300 do 500 policistov. Po zanjih podatkih se je na zborovanju zbralo okoli 5.000 potestnikov.
Senator Specter ugiba o ponovnem impeachmentu Clintona
12. 02. 2001 00.00
Republikanski senator Arlen Specter je na televiziji Fox glasno razmišljal, da bi proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu lahko znova sprožili postopek impeachmenta. Specter sicer ni predlagal, da bi ga uvedli, vendar je izrazil mnenje, da je to možno. Njegov republikanski kolega Don Nickles pa je za CNN zavrnil ugibanja o novem impeachmentu, vendar dejal, da ima kongres na voljo druge oblike kaznovanja Clintona. Nov izbruh jeze republikancev, tokrat pa tudi številnih demokratov, si je Clinton zaslužil zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa, ki je pred 17 leti pobegnil v Švico, da bi se izognil pregonu zaradi davčne utaje in trgovanja z režimi, ki so bili pod embargom.
Prešernovi nagrajenci pri Rihterjevi
09. 02. 2001 00.00
Ministrica za kulturo Andreja Rihter je sprejela letošnjega Prešernovega nagrajenca Gustava Gnamuša in nagrajence Prešernovega sklada, med katerimi je svojo odsotnost opravičil pesnik Peter Semolič. Priložnost ni tako slavnostna, kot je bila sredo zvečer v Cankarjevem domu, je pa zato intimnejša, je dejala Rihterjeva v pozdravnem nagovoru. Ministrica se je posebej zahvalila predsednici upravnega odbora Prešernovega sklada Meti Hočevar za malce drugačno proslavo v novem tisočletju.
Začetek konference o varnostni politiki
03. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v Münchnu odprl 37. mednarodno konferenco o varnostni politiki. Dvodnevno srečanje se je pričelo s kanclerjevim govorom, v katerem je poudaril, da želi Evropa intenzivno izmenjavo mnenj z ZDA glede načrtovane izgradnje protiraketnega ščita (NMD). Udeleženci zato z napetostjo pričakujejo popoldanski govor novega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki se tudi udeležuje konference. Na srečanju sicer pričakujejo 200 politikov in strokovnjakov s področja mednarodne varnosti, med njimi približno 30 obrambnih in zunanjih ministrov - tudi vodjo slovenske diplomacije Dimitrija Rupla - in številne visoke predstavnike zveze NATO in Evropske unije, ameriškega kongresa ter akademskih in vojaško-obrambnih ustanov z vsega sveta. Pomembnejše teme srečanja bodo poleg NMD tudi transatlantsko povezovanje, izgradnja evropske obrambne in varnostne identitete, širitev zveze NATO, vloga Rusije v svetovni politiki in uporaba orožja z osiromašenim uranom na Balkanu.
Sedem let Apokalipse
22. 01. 2001 00.00
S ponedeljkom se začenja teden kulturno-umetniškega društva in revije Apokalipsa, ki praznuje sedmo leto ustvarjanja. Do petka, 26. januarja, se bodo v knjigarni Konzorcij v Ljubljani zvrstile okrogle mize, predstavitev pesniške zbirke Iva Volariča Fea in antologije slovenskega haikuja v slovaški reviji Romboid, potekal pa bo tudi pogovor o antologiji mlade slovenske poezije v hrvaški reviji Quorum. Vse prireditve se bodo pričenjale ob 18. uri.
Poslovilni govor Billa Clintona
19. 01. 2001 00.00
V svojem poslovilnem nagovoru Američanom iz ovalne pisarne Bele hiše je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj poudaril dosežke zadnjih osmih let ter izrekel tri opozorila za prihodnost, ki so bila posredna kritika nekaterim načrtom 43. predsednika ZDA Georga Busha ml. Tako je Clinton na prvem mestu opozoril pred neodgovorno fiskalno politiko, kar je bilo merjeno na Busheve napovedi o krepkem zmanjševanju davkov, v nadaljevanju pa poudaril, da morajo ZDA ohraniti vodilno vlogo v svetovni politiki ter pozval Američane, naj pozabijo na razlike in gradijo enotno nacijo.
Clinton še zadnjič nagovoril američane
19. 01. 2001 00.00
Bill Clinton je iz Ovalne sobe v Beli hiši še zadnjič nagovoril Američane. V sedemminutnem govoru v najbolj gledanem času je izrazil upanje za nadaljevanje uspešne politike zadnjih osmih let, ki se odraža tudi v najdaljšem neprekinjenem obdobju gospodarske rasti v ZDA doslej.
V Čedadu proslavili Dan emigranta
06. 01. 2001 00.00
V čedadskem gledališču Ristori je bila danes popoldne tradicionalna prireditev Dan emigranta, največji praznik beneških Slovencev, na katerem se vsako leto zbere veliko število ljudi iz Beneške Slovenije, Rezije, Kanalskih dolin in tudi prijateljev Beneških Slovencev iz Posočja, Slovenije, z Goriške in Tržaškega. Hkrati je to tudi slovesnost, na kateri vsako leto znova Beneški Slovenci preverijo utrip svojega narodnostnega življenja in se ozrejo v prihodnost.
Novi publikaciji pri založbi ZRC
05. 01. 2001 00.00
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je pri založbi ZRC izdal monografijo Samodejno tvorjenje govora iz besedil avtorice Jerneje Gros. Delo je predelana doktorska disertacija, ki so jo uvrstili v zbirko Linguistica et Philologica. Etimolog, leksikolog in frazeolog Janez Keber je na tiskovni konferenci predstavil še šesto številko glasila omenjenega inštituta Jezikoslovni zapiski 6.
Obeležili sežig protestantskih knjig
20. 12. 2000 00.00
Mestna občina Ljubljana in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar sta danes pred ljubljansko mestno hišo pripravila obeležitev 400. obletnice požiga protestantskih knjig, ki se je na tem mestu zgodil 23. decembra leta 1600. Dogodek je potekal pod geslom Vrnimo ljudem knjige, saj so organizatorji za to priložnost zbrali več kot 1700 knjig, ki so jih razdelili udeležencem. Ob tej priložnosti so otvorili tudi bronasto spominsko ploščo, ki bo spominjala na dogodek izpred štirih stoletij.
Gore priznal poraz
14. 12. 2000 00.00
Podpredsednik ZDA Al Gore je v Washingtonu priznal poraz in čestital republikanskemu kandidatu Georgu Bushu mlajšemu za zmago. Gorov štiriminutni govor je bil posvečen pozivom k enotnosti vseh državljanov, ki naj Busha sprejmejo kot novega predsednika brez dvoma o njegovi legitimnosti. Gore je uvodoma dejal, da je pred govorom poklical Busha in mu čestital za položaj 43. predsednika ZDA ter mu hkrati obljubil, da tokrat čestitke ne bo vzel nazaj, kot je to storil v zmedenem jutru 8. novembra po volitvah, ko se je izkazalo, da Bush na Floridi ni zmagal s takšno razliko, kot so to napovedovale televizijske postaje.
Bo Al Gore priznal poraz?
13. 12. 2000 00.00
Kandidat demokratov za ameriškega predsednika Al Gore je po razsodbi ameriškega zveznega vrhovnega sodišča o neustavnosti ročnega štetja glasovnic očitno opustil upanje, da bo postal novi ameriški predsednik. Kot je poročala televizijska hiša CNN, je svoje privržence v zvezni državi Florida danes pozval, naj opustijo prizadevanja za ročno štetje spornih glasovnic, danes zvečer po lokalnem času (predvidoma med 2. in 3. uro zjutraj po srednjeevropskem času) pa naj bi glede sodbe vrhovnega sodišča dal izjavo za javnost, v kateri bo po pričakovanjih priznal poraz, tako da bo novi, 43. ameriški predsednik postal guverner Teksasa George Bush.
Nadaljevanje pravnega dvoboja
28. 11. 2000 00.00
Boj za izbiro naslednjega predsednika ZDA med Demokratsko in Republikansko stranko se je včeraj na floridskih sodiščih nadaljeval brez kakšnih posebnih dobrih ali slabih novic za eno ali drugo stran.
Z boleznijo nad bolezen
07. 11. 2000 00.00
V borbi zoper nekatere bolezni so zdravniki dobili nove zaveznike - viruse, ki povzročajo težke bolezni. Kot so poročali na BBC, je Robert Swan živi dokaz na novo odkrite možnosti borbe proti bolezni z boleznijo. Ko je bilo Swanu 25 let, je obolel za gliomom - možganskim tumorjem, ki ga ni moč operirati. Tumor mu je počasi onemogočil govor, paraliziral desno stran, na koncu pa bi ga nedvomno pokončal. Dobival je sicer standardna zdravila proti raku, a mu je tumor še vedno rasel. Ko mu ni preostalo nič drugega, je pristal na to, da bo postal prvi človek, ki bo preizkusil radikalno novi pristop zdravljenja možganskih tumorjev. Swanu so zdravniki naravnost v tumor vbrizgali živ virus vrste herpes simplex. Ta virus še posebno dobro uničuje celice, ki se hitro delijo. Zdravnico Moiro Brown, ki je vodila poseg, je najbolj skrbelo, ali bi virus lahko poleg celic tumorja, ki se hitro delijo, uničil tudi sosednje celice, ki se ne delijo več. Večina možganskih celic se namreč pri tej starosti pacienta ne deli več. "Nekaj potencialno slabega smo spremenili v nekaj potencialno dobrega," je poseg zadovoljno komentirala dr. Brownova. Kot kaže, je poseg uspel, tumor je sicer še prisoten, a se zdi, da se mu je spremenila konsistenca, prenehal pa je tudi rasti. Štiri leta kasneje se Swanu stanje vendarle izboljšuje.
Tuje agencije o ustanovnem zasedanju državnega zbora
27. 10. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so danes poročale, da se je državni zbor po parlamentarnih volitvah 15. oktobra danes sestal na ustanovnem zasedanju. Na volitvah so večino glasov volivcev prejeli politični zavezniki nekdanjega dolgoletnega predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. 90-člansko zakonodajno telo ni izvolilo novega predsednika DZ, ker čaka na izid Drnovškovih pogovorov o novi vladajoči koaliciji. DZ bo dotlej vodil najstarejši poslanec Jože Bernik, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Posvet slovenskih znanstvenikov iz diaspore
28. 09. 2000 00.00
V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa se je pričela prva konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta z naslovom Poti znanosti k edinosti Slovenije. Namen dvodnevne konference, na kateri sodeluje okrog sto uglednih slovenskih znanstvenikov iz diaspore in domovine, je povezati slovensko znanje ter videti, kje je Slovenija v sedanji "revoluciji znanja".
Na Bledu smetana slovenskih znanstvenikov iz diaspore
28. 09. 2000 00.00
V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) se je danes pričela prva konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta z naslovom Poti znanosti k edinosti Slovenije. Namen dvodnevne konference, na kateri sodeluje okrog sto uglednih slovenskih znanstvenikov iz diaspore in domovine, je povezati slovensko znanje ter videti, kje je Slovenija v sedanji "revoluciji znanja". Boris Pleskovič s Svetovne banke in Jože Krašovec s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in ljubljanske teološke fakultete bosta v uvodnih predavanjih govorila o revoluciji znanja, tranziciji in civilni družbi oziroma o načelnih in izkustvenih razlogih za etiko v znanosti. Na prvem tovrstnem srečanju "smetane" slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev bodo razpravljali o več vprašanjih, zbranih v štirih tematskih sklopih. Danes bo na vrsti pregled slovenskega znanstvenega potenciala v svetu in vključevanje znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v raziskovalno in akademsko pedagoško delo v domovini. Ta dan se bo zaključil z okroglo mizo na temo primerjave študija na univerzah v Sloveniji in tujini. Drugi dan konference bodo razpravljali o prioritetnih smereh razvoja slovenske znanosti in raziskav v luči globalizacije kot tretjim tematskim sklopom. Na njem bo med drugimi sodeloval Joseph Straus z Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in kompeticijsko pravo iz Münchna. Sledil bo sklop z naslovom Organizacija znanstveno-raziskovalnega dela za tretje tisočletje: povezave univerz in raziskovalnih institutov z industrijo, v okviru katerega bo govor o tehnološkem razvoju in posledicah za slovensko tehnološko politiko v prihodnosti, pomenu raziskovalnih inštitutov za razvoj slovenske industrije, vlogi specializiranja v mednarodnem sodelovanju in podobno. Konferenca se bo končala z okroglo mizo, ki bo namenjena vključitvi rojakov v slovenski akademski prostor.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Politika kršila predvolilni molk v ZRJ
22. 09. 2000 00.00
Prvi dan, ko je v ZR Jugoslaviji začel veljati predvolilni molk, je provladna Politika objavila komentar države agencije Tanjug o srbski opoziciji. Volilni molk je začel veljati ob polnoči in bo trajal do nedelje do 20. ure, ko naj bi zaprli vsa volišča. Tanjug v komentarju z naslovom Vse je jasno trdi, da opozicijske stranke "sploh niso imele predvolilne kampanje, ampak so priredile kampanjo proti volitvam, ker se zavedajo, da ne morejo zmagati, saj jih podpirajo samo štirje odstotki glasovalcev. Očitno gre za scenarij manipulacije z domačo in svetovno javnostjo, katere namen je vsiliti oceno o dozdevni volilno volji ljudstva še prej, preden so volitve končane. Tako so srbske opozicijske stranke naučili njihovi mentorji iz zveze NATO, ki so tudi financirali to protivolilno kampanjo. Dokaz tega scenarija prevare strank zveze NATO je tudi papagajsko ponavljanje trditve, da so volitve praktično že končane in da je zmagovalec njihov kandidat, kot da ni pomembno, kako bo ljudstvo glasovalo, ampak je najbolj važno, kaj pove Washington", piše Tanjug, objavlja pa danes Politika.
Slovenija resen partner ZDA in OZN
16. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je dan pred nastopom v generalni skupščini OZN dejal, da se je Slovenija v zadnjih šestih letih uveljavila kot dobrodošel partner ZDA in tudi drugih držav članic OZN. "Če rečem skromno, ugled Slovenije v svetu ni majhen," je dejal Peterle po povratku iz Washingtona, kjer se je včeraj srečal z republikanskim senatorjem iz Ohia Georgom Voinovichem in demokratskim kongresnikom Jamesom Oberstarjem iz Minnesote, kakor tudi s predsednikom ameriškega odbora za NATO Brucom Jacksonom. Peterle bo imel danes govor pred 55. Generalno skupščino ZN, v katerem bo med drugim izpostavil odločitev slovenske vlade, da poveča prispevke za mirovne operacije.
Prvi dan Vrha tisočletja
07. 09. 2000 00.00
Kučan poudaril pomen znanja
07. 09. 2000 00.00
Okrogle mize o izzivih 21. stoletja, ki ji je predsedoval predsednik singapurske vlade Goh Chok Toh, se je za zaprtimi vrati udeležila prva skupina 40 voditeljev držav, med njimi tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Sodelujoči so svoja stališča izražali brez vnaprej pripravljenih govorov, pri čemer je Kučan po lastnih besedah poudaril pomen znanja v sedanjih procesih globalizacije.
Castro prihaja v ZDA
02. 09. 2000 00.00
Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo, da bo kubanskemu predsedniku Fidelu Castru podelilo vizo, s katero se bo lahko udeležil vrhunskega srečanja tisočletja, ki bo naslednji konec tedna potekalo na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Na podlagi sporazuma z ZN morajo namreč ZDA podeliti vizo vsakomur, ki želi sodelovati na prireditvah ZN, razen če ogroža nacionalno varnost.