govorimo
Strah je odveč
22. 01. 2002 00.00
Gensko spremenjena (GS) hrana je seveda med nami. Po grobih ocenah GS hrano vsak dan uživa že kake pol milijarde ljudi. Zapirati trg pred GS hrano lahko potrošnikom le škoduje.
Ekonomija recesije
16. 01. 2002 00.00
Gospodarska recesija je zajela ves razviti svet. Gibanja rasti nominalnega BDP v državah G-7 kažejo na vztrajno padanje. Velika gospodarska podjetja so na preži, mnogi med njimi so dočakali svoj konec.
Vlasta Jeseničnik Slovenka leta 2001
07. 01. 2002 00.00
Moskovska dopisnica RTV Slovenija Vlasta Jeseničnik je po izboru bralk in bralcev revije Jana Slovenka leta 2001.
SMS za mlajše volivce
21. 12. 2001 00.00
Stranka mladih Slovenije je v državni zbor uradno vložila predlog za spremembo 43. člena ustave, po katerem bi lahko državljani volili že s 16 leti. Njihov predlog je podprlo 24 poslancev iz različnih parlamentarnih strank.
Ustanavljanje primorske univerze
18. 12. 2001 00.00
Županji in župan obalnih občin so na rednem mesečnem koordinacijskem sestanku obravnavali dopolnjen predlog odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem. Zatika se pri izstopu fakultet iz ljubljanske univerze.
Nov prionski laboratorij
12. 12. 2001 00.00
Žrtve nove različice Creutzfeldt-Jakobove bolezni so po pojavu BSE postali zelo mladi ljudje. O tem in o vseh novih dognanjih v zvezi z boleznijo, se je, ob otvoritvi novega prionskega laboratorija, Borut Meško pogovarjal z doc. dr. Miro Popović, nevropatologinjo z Inštituta za patologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Osveščenost je nujno potrebna
23. 11. 2001 00.00
Prvi primer bolezni norih krav pri nas postavlja številna vprašanja o varni hrani in o tem kdo je odgovoren za njo. O tem smo se pogovarjali z Vero Kozmik Vodušek, direktorico Urada za varstvo potrošnikov.
Svetovni čudež smo!
19. 11. 2001 00.00
Marinko Galič je član elitnega zbora slovenske nogometne reprezentance, ki si je z uigrano in borbeno igro priigral vozovnico za SP 2002 na Japonskem in v Južni Koreji. Četa selektorja Srečka Katanca je še enkrat dvignila na noge vso Slovenijo. Z Marinkom Galičem se je v Športni sceni pogovarjala Nataša Briški.
Pozitivno sporočilo Hrvatom
08. 11. 2001 00.00
O odnosih s Hrvaško, stališču do sporazuma o slovensko-hrvaški meji in krški nuklearki smo se pogovarjali s predsednikom vlade Janezom Drnovškom.
Prisluškovanje po novem pravilniku
15. 10. 2001 00.00
Z Marjanom Antončičem, vodjem Centra za zaščito podatkov pri Generalni policijski upravi, smo se pogovarjali o spremljanju elektronske pošte državljanov in snemanju telefonskih linij.
Piksi bo stvari spravil v red
01. 10. 2001 00.00
Košarkarski dogodek zadnjega tedna v septembru je za Slovence brez dvoma uvrstitev Krke Telekoma v Evroligo. Najboljšim moštvom Stare celine so se Novomeščani pridružili po uspešnih kvalifikacijah z nemškim Bonnom. Eden glavnih protagonistov velikega uspeha je trener Aleš Pipan, ki je moštvo vodil že v lanski sezoni.
Na takih temeljih je težko graditi
01. 10. 2001 00.00
Z dr. Andrejem Bajukom, predsednikom stranke Nova Slovenija, nekdanjim premierjem in trenutnim predsednikom parlamentarne komisije za nadzor proračuna smo se pogovarjali o predlogu dveletnega proračuna, ki ga je vlada poslala v sprejem državnemu zboru.
Berlusconi zavrača očitke
28. 09. 2001 00.00
Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je v četrtek v Italiji in svetu zbudil pozornost s svojimi kritikami na račun islama, je na petkovi seji italijanske vlade dejal, da so mediji napačno razlagali njegove izjave.
Nova križarska vojna?
25. 09. 2001 00.00
Uničevalskost terorističnega napada na ZDA je bila grozljiva. Toda bolj od ognja in dima, ki sem ju lahko gledal skozi okno, me je navdal in me vedno bolj navdaja s strahom odgovor ameriške vlade na ta teroristični napad.
O poslovanju LBS New York
23. 09. 2001 00.00
V središče smo postavili zgodbo o pomanjkljivem poslovanju hčerinskih družb Nove Ljubljanske banke v tujini, ki je zamajala stolčke uprave Nove Ljubljanske banke in ministrskega svetnika Rudija Gabrovca.
Zakaj sta se sesedla dvojčka?
13. 09. 2001 00.00
Ob uradni otvoritvi stolpov newyorškega Svetovnega trgovinskega centra, ki je slovel kot največji poslovni kompleks na svetu, leta 1975 so bili prepričani, da konstrukcija lahko kljubuje 4 uram požara ter morebitnim trkom letala v zgradbo.
Kmetje nezadovoljni s ceno pšenice
04. 07. 2001 00.00
Sindikat kmetov Slovenije še ni pristal na končno odkupno ceno pšenice in ni opustil borbe za njeno oblikovanje, iz pogajanj pa smo bili odrinjeni, sta na novinarski konferenci v Murski Soboti med drugim povedala predsednik Sindikata kmetov Marjan Gorenc in pogajalec pri ceni Franc Kučan. Čeprav govorimo o tržnem redu, je v sistemu po njunem mnenju nekaj zelo narobe, saj dobi kmet za pšenico manj, kot je dobil prej, kupec kruha v trgovini pa plača več. Tudi če bi bila pšenica zastonj, bi po sedanjih izračunih kruh še vedno stal 270 tolarjev, kar pomeni, da cenovna razmerja niso urejena, kmetje pa pri tem niso enakopravni.
Šola za rabine v Nemčiji
12. 05. 2001 00.00
Nemčija je 56 let po koncu nacistične vladavine Adolfa Hitlerja odprla prvo šolo za rabine v okviru Univerze za judovske študije v Heidelbergu. Ta pedagoška katedra se bo imenovala po bivšem predsedniku judovskega kongresa Ignatzu Bubisu. Sedanji predsednik Paul Spiegl je ob otvoritvi povedal, da je zanj pravi čudež, ko lahko danes spet govorimo o ponovnem rojstvu judovske kulture v Nemčiji. Sedaj biva v Nemčiji okrog 90.000 judov, vendar ima samo 30 od 83 judovskih skupnosti svojega rabina. Na otvoritev sta prišla tudi nemški notranji minister Otto Schily in izraelski veleposlanik Šimon Stein, kar je potrdilo velik pomen otvoritve.
Papež Grke prosil za odpuščanje
04. 05. 2001 00.00
Obisk papeža, ki je pravoslavno Grčijo obiskal kot prvi poglavar rimokatoliške cerkve po razkolu med vzhodno in zahodno cerkvijo leta 1054 , so spremljaje demonstracije konservativnih pravoslavnih vernikov, saj je kar 97 odstotkov Grkov pravoslavne vere, Vatikana pa ne priznavajo kot najvišjega organa rimokatoliške cerkve. Samo 100.000 Grkov ali odstotek prebivalcev je katoličanov.
Vzpostavitev schengenskega reda
28. 04. 2001 00.00
Ko govorimo o vzpostavljanju evropske meje, največkrat omenjamo Schengen. Gre za sporazum, s katerim je ukinjen nadzor na notranjih mejah podpisnic sporazuma in poostren varnostni nadzor na zunanjih mejah držav podpisnic. To pomeni, da bo slovenska policija na slovensko-hrvaški meji opravljala nadzor tudi v imenu Avstrije, Nemčije, Italije in drugih držav Schengena. Poleg Schengena bo morala Slovenija na južni meji vzpostaviti carinski in inšpekcijski nadzor, po kriterijih Evropske unije. Razlog, da bo to za Slovenijo ena najtežjih nalog, je predvsem v razmerah, kakršne so sedaj. Na meji s Hrvaško je 36 mejnih prehodov, ki so zgrajeni na črno in ne ustrezajo evropskim kriterijem. Najprej bo treba zgraditi tri osrednje cestne mejne prehode: Obrežje, Jelšane in Gruškovje, na katerih bodo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo izvajali popolni varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor. Poleg cestnih, bo tak popoln nadzor še na železniškem prehodu Dobova. Gradnja mejnih prehodov pa bo zelo draga.
Razstava Ljubljana 1941-1945
17. 04. 2001 00.00
V Mestni galeriji Ljubljana so odprli razstavo z naslovom Ljubljana 1941-1945, likovni odmevi. Avtor razstave, ta bo na ogled do 6. maja, je umetnostni zgodovinar Iztok Durjava. Na razstavi si bo moč ogledati 114 slik, risb in kipov iz zbirke Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in iz zasebnih zbirk. Gre za likovno ustvarjalnost v okupirani Ljubljani. Prireditev zaznamuje tudi 60-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte.
Matjaž Rogelj na prostosti
13. 03. 2001 00.00
Zgodba domnevnega svetovnega računalniškega prvaka Matjaža Roglja, ki se je končno vrnil v Slovenijo, se zaenkrat še ni začela razpletati. Rogelj izjav ne daje, molčijo pa tudi na šolskem ministrstvu, kjer so mu dali več kot 13 milijonov tolarjev. Kriminalisti so aretirali Roglja takoj po pristanku letala na Brniku in ga po treh urah tako imenovanega informativnega pogovora spustili na prostost.
Hrvaška ni poslala vojske v BiH
27. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na redni novinarski konferenci zatrdil, da Hrvaška v BiH ni nikoli uradno poslala svoje vojske in da niti predsednik države niti sabor o tem nista nikoli sprejela odločitve. "Lahko govorimo samo o tem, ali so deli vojske prečkali mejo, in lahko izvedemo individualno preiskavo o tem," je dejal Mesić. Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je v včeraj izrečeni sodbi za bosanska Hrvata Daria Kordića in Maria Čerkeza zapisalo, da je bila dokazana vpletenost Hrvaške v vojno v BiH (1992-95).
Nadaljevanje pogajanj o sukcesiji
21. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki se ga udeležujejo delegacije vseh petih držav naslednic - vodja slovenskih pogajalcev je Miran Mejak -, v Ljubljano pa je že sinoči prispel tudi mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts. Pogajanja potekajo za strogo zaprtimi vrati, z doseženim pa bodo udeleženci javnost seznanili na petkovi novinarski konferenci po koncu pogovorov.
Potepanje po poteh Šavrinke Marije
07. 12. 2000 00.00
Potepanje po poteh Šavrinke Marije je naslov etnološke monografije, ki sta jo na današnji novinarski konferenci predstavili avtorici, etnologinji Špela Ledinek in Nataša Rogelja. Gre za zanimivo študijo o Šavrinkah, katerih podoba se je med prebivalci Istre v tem stoletju uveljavila predvsem kot podoba žensk, ki so se ukvarjale z nakupovanjem in preprodajo jajc v Istri. Študija se v veliki meri naslanja na pogovore in zapiske Šavrinke Marije France, ki je med obema svetovnima vojnama v hrvaški Istri kupovala jajca in potem po svoji trgovski poti peš hodila v Trst, kjer jih je prodajala. Avtorici sta se leta 1995 tudi sami odpravili po isti poti ter naredili serijo fotografij, iz česar je nastal "fotostrip", ki v osrednjem delu knjige s fotografijami in opisi rekonstruira Marijino pot.
Predsednik Kučan za Il Piccolo
19. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru za včerajšnjo izdajo Il Piccola poudaril, da neko obdobje prejšnjega stoletja ni bilo prijetno ne za Slovence ne za Italijane, kaj se je zgodilo v tem težavnem obdobju, pa je ugotovila dvostranska zgodovinska komisija. "Če govorimo o preteklosti, moramo vedeti in priznati, kaj se je točno zgodilo. Šele potem lahko zahtevamo opravičilo. Šele potem je možna sprava," je povedal. Ta korak, za katerega mora biti pripravljena javnost tako v Sloveniji kot v Italiji, naj bi bil simboličen in formalen, predvsem pa moralno dejanje, ki ga seveda ne bo več moč ponoviti, je poudaril.
Vedno več virusov
06. 09. 2000 00.00
Računalniški virusi postajajo vedno večji problem, pa tudi vedno večjih je. Podjetje MessageLabs, ki se ukvarja s protivirusno dejavnostjo, je sporočilo, da je v lanskem letu zaustavilo povprečno 2.000?! virusov na mesec, po katastrofi, ki jo je naredil virus I LOVE YOU pa se je ta številka povečala kar (!) za osemkrat.
Nazadujemo pri rabi interneta?
06. 08. 2000 19.46
Po podatkih o rabi interneta v Sloveniji število aktivnih uporabnikov interneta pri nas zaostaja v primerjavi z drugimi državami. Nekateri poudarjajo, da razlogi za to tičijo v monopolu na trgu telekomunikacijskih storitev, ki ga država v zadnjih letih zagotavlja Telekomu. Drugi ob tem opozarjajo še na pomanjkanje državnih spodbud za razvoj tega področja.
Slovesna maša v spomin na Friderika Barago
02. 07. 2000 19.54
V Knežji vasi pri Dobrniču na Dolenjskem so danes v okviru Baragovih dni v spomin na slovenskega misijonarja in jezikoslovca, t.i. apostola Indijancev, Friderika Ireneja Barago (1797-1868), ki je kot misijonar vse svoje življenje posvetil ohranjanju zadnjih ostankov indijanskih plemen v Severni Ameriki in njihove kulture, pripravili slovesno mašo, ki jo je ob somaševanju domačih župnikov daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode.
Osrednja prireditev ob dnevu državnosti
25. 06. 2000 14.23
Pred dnevom državnosti, 25. junijem, je sinoči potekala slavnostna seja DZ, nato pa še osrednja državna prireditev. Predsednik DZ Janez Podobnik je na slavnostnem parlamentarnem zasedanju posebej izpostavil dejstvo, da je ravno v tej dvorani pred devetimi leti s takratno parlamentarno odločitvijo, ki je odražala plebiscitno voljo ljudi in vzdušje celotne Slovenije - postavljen nov evropski mejnik. ''Z njim smo Slovenci na zemljevid Evrope pogumno in odločno vrisali svoj življenjski prostor - prostor, ki smo ga z veliko nacionalnega navdiha, zveste navezanosti in žilave vztrajnosti ohranjali in obvarovali skozi dolga stoletja'', je poudaril slavnostni govornik.