gozdarski
Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno
16. 02. 2022 06.00
Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.
Absurd – hlodovino izvažamo, uvažamo pa izdelke iz slovenskega lesa
15. 02. 2022 06.00
Čeprav lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zadnja leta doživlja razcvet, še zdaleč nismo tam, kjer bi želeli biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo predelovalno industrijo boljše razvito, pri nas pa še vedno nimamo npr. proizvodnje ivernih plošč. Podjetja morajo polizdelke popolnoma uvažati iz tujine, ti pa so lahko tudi narejeni iz slovenskega lesa, ki smo ga izvozili. Kako naprej, kakšni so načrti?
Lesna industrija je bila paradni konj na trgu bivše Jugoslavije
11. 02. 2022 06.01
V času Jugoslavije je bil les 'paradni konj', Slovenija pa znana po uspešnih podjetjih na področju predelave lesa. Zaradi izgube trga, slabega prilagajanja spremembam in privatizacije so ta podjetja propadla. Sledilo je več kot desetletno obdobje zatona lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. V podjetjih iz tistega časa pravijo, da je država pozabila nanje. Kakšno je stanje danes? Se lesna industrija pobira?
'Država poudarja, da je les njeno naravno bogastvo, svojih objektov pa ne gradi iz lesa'
04. 02. 2022 06.00
Skoraj vsak peti Slovenec je lastnik gozda, v državi imamo več kot 400.000 gozdnih posesti. Les je prisoten v vsakem slovenskem domu, lesna goriva – drva, peleti, sekanci – so najpogostejši energent za ogrevanje v gospodinjstvih. A v prihodnosti se bo les ob prizadevanjih po zmanjšanju ogljičnega odtisa iz energenta podeželja spremenil v pomemben material za gradnjo. Povpraševanje po lesenih objektih narašča že zdaj, predvsem zaradi hitre gradnje in dobre toplotne izolativnosti, ki dobro kljubuje nestabilnim cenam energentov na trgu.
Iz gozdov ukradli 100 kamionov državnega lesa
02. 02. 2022 06.00
Več kot tisoč kubičnih metrov lesa vsako leto izgine iz državnih gozdov. Največ pokradenega lesa iz gozdov v lasti države, ki se razprostirajo na 12 odstotkih površine Slovenije, so zabeležili v letu 2020, ko so izmaknili kar za 100 polnih tovornjakov lesa. Večinoma morajo storilci najprej drevesa posekati in jih s tovornjaki izvleči iz gozdov. Zato je vprašanje, kako lahko takšna dejanja ostanejo neopažena. Sodnih epilogov skorajda ni. Ukraden les iz slovenskih gozdov konča tudi v Avstriji in Italiji.
Dve milijardi evrov v državnih gozdovih, med zasebniki kraljuje Cerkev
01. 02. 2022 06.00
Slovenijo prekriva skoraj 60 odstotkov gozda, s čimer sodimo v evropski vrh, za Finsko in Švedsko. Petino gozda ima v lasti država, s tem pa tudi dve milijardi evrov. Za nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je dejstvo, da je šlo toliko gozdov v denacionalizacijo, velika sramota. Večina gozdnih površin, slabih 80 odstotkov, jih je namreč v zasebni lasti, ali – imamo kar 413 tisoč lastnikov gozda. Največji zasebni lastnik pa Rimskokatoliška cerkev. Pa znamo gospodariti z gozdovi? Kdo jih obvladuje?
Lovska zveza opozarja na preveliko število medvedov
25. 01. 2022 14.56
V Sloveniji je več kot 1000 medvedov, kar je veliko preveč, pravijo na lovski zvezi. Poudarili so, da je prostor omejen in da ima v tem primeru polno odgovornost okoljsko ministrstvo, ki pa glede populacije medvedov nima vizije. V zvezi z zadnjim napadom medveda pravijo, da lokalni lovci odstrela ne bodo predlagali.
Divji prašiči ponekod ogrožajo obstoj kmetij
21. 01. 2022 16.29
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) opozarjajo, da predvsem na Primorskem, Kočevskem in Beli krajini, zahodnem Krasu ter v Pomurju in Zasavju divji prašiči povzročajo veliko škode v kmetijstvu in ponekod že ogrožajo obstoj kmetij. Zbornica od lovcev pričakuje nadaljnji intenzivni odstrel, od države pa ustrezno ukrepanje.
Cene drv, energenta podeželja, so najvišje v zadnjih desetih letih
29. 11. 2021 06.00
Polovica slovenskih gospodinjstev se najraje ogreva na lesna goriva. Tisti, ki za ogrevanje uporabljajo drva ali pelete, bodo letošnjo kurilno sezono plačali več. Drugače je pri sekancih, tam je cena celo upadla. V primerjavi s kurilnim oljem so peleti 45 odstotkov cenejši, sekanci pa kar 82 odstotkov. Podjetja, ki uporabljajo les kot primarno surovino, opozarjajo, da je cena trikrat narasla.
Vlada razrešila Ireno Majcen, očita ji nezakonito ravnanje
25. 11. 2021 18.06
Vlada je razrešila Ireno Majcen s položaja direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Očita ji namreč nezakonito ravnanje, kršitve obveznosti dobrega poslovanja in premalo aktivno vlogo direktorice sklada. Majcnova očitke zavrača. Za eno leto je kot vršilca dolžnosti direktorja imenovala Aleša Tolarja.
Kdo bo suženj položnic in dražje hrane?
22. 11. 2021 06.00
Dvig cen energentov je sprožil val podražitev tudi v drugih segmentih družbe. Dražijo se surovine, kot so pšenica, soja in ječmen, posledično se višajo cene hrane, mesa in mleka, na drugi strani pa cene surovin, nujnih v proizvodnji podjetij – na udaru je predvsem avtomobilska industrija zaradi pomanjkanja čipov. Podražitve energentov bomo tako občutili na položnicah, pri nakupih hrane in končnih izdelkih podjetij.
'Usoda naroda je odvisna od njegovega načina prehranjevanja'
17. 10. 2021 07.00
Trditve različnih strok, da je domača hrana boljša, in spodbude, naj raje izberimo pridelke domačih kmetov, so postale stalnica, ko je govor o hrani in kmetijstvu. A kaj stoji za temi besedami? Zakaj je pomembno, da vlagamo v domače kmetijstvo in skrbimo za razvoj trajnostne kmetijske pridelave? Na drugi strani kmetijsko-živilsko panogo pestijo številne težave, ki odvračajo mlade, da bi bodisi začeli kmetovati bodisi ga prevzeli od svojih staršev. Ali v Sloveniji naredimo dovolj za spodbujanje domačega kmetijstva? Kje šepamo, kje nam gre dobro?
'Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje'
16. 10. 2021 07.00
Vsakič, ko jemo, se vpnemo v kmetijsko-prehranski sistem. Hrana, ki jo izberemo, način, kako jo pridelamo, pripravimo, skuhamo in shranimo, je sestavni in aktivni del delovanja tega zapletenega kolesja. Trajnostni kmetijsko-živilski sistemi si prizadevajo zagotavljati prehransko varnost in prehrano za vse, ne da bi pri tem ogrozili ekonomsko, socialno in okoljsko podlago za prihodnje generacije. Privedli naj bi do "boljše proizvodnje, boljše prehrane, boljšega okolja in boljšega življenja" za vse, kar je tudi geslo letošnjega svetovnega dneva hrane. Kako sistem deluje pri nas, v Sloveniji?
Med epidemijo opazen povečan obisk gozdov
14. 09. 2021 20.07
Med epidemijo marsikdo veliko več časa kot sicer preživlja v naravi. V zadnjem letu in pol se je močno povečal tudi obisk gozdov. Vse več obiskovalcev pa ne pozna gozdnega bontona, pravil o spoštovanju gozda, njegovih lastnikov in gozdnih prebivalcev, živali. Katere so najpogostejše kršitve?
Kmetijska zbornica: Medvedov je preveč, posledice čutijo tudi rekreativci
11. 08. 2021 16.04
Slovenija ima na osrednjem območju eno najvišjih gostot pojavljanja medveda v Evropi. Pri reševanju nastale situacije na KGZS izpostavljajo ureditev, ki je veljala pred leti in v kateri je bilo upoštevano mnenja stroke in kmetov – s tem se je vzdrževalo vsaj približno ravnovesje med zvermi in prebivalci, pravijo. "Nato pa se je zaradi nerazumevanja laičnih okoljevarstvenikov in samovolje upravnega sodišča, ki ne upošteva mnenja stroke, odvzem ustavil," so jasni. In posledice občutijo tudi rekreativni športniki in gobarji.
Suša prizadela skoraj vse poljščine in travinje, ključno je namakanje
08. 07. 2021 16.01
Pomanjkanje padavin in visoke temperature že močno vplivajo na kmetijske rastline. Zaradi suše so prizadete skoraj vse poljščine in travinje, ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, kjer škodo zaradi suše okvirno ocenjujejo na 20 do 50 odstotkov. V teh razmerah je ključno namakanje, koristjo tudi drugi tehnološki ukrepi.
Kmetje v težkem položaju: pridelava hrane vse dražja, odkupne cene pa čedalje nižje
21. 06. 2021 19.38
Na KGZS opozarjajo, da višanje stroškov pridelave hrane in sočasno zniževanje odkupnih cen pri kmetu kmetijstvo vodita v brezizhoden položaj, kmetije pa pri takih cenovnih nesorazmerjih ne bodo preživele. Nesprejemljivo se jim tudi zdi, da se kriza v prehranski verigi rešuje na račun kmetov in potrošnikov.
Lahovnik: Kjer je konkurenca velika, bo porast cen nekoliko manjši
25. 05. 2021 06.00
Vračamo se v normalnost, a dejstvo je, da je ta dražja. V primerjavi z lanskim decembrom se je kruh podražil za 2 odstotka, zelenjava za 10, sadje za 4, za 5 odstotkov pa se je podražil sladkor. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je pojasnil, da proizvajalci podražitve napovedujejo zato, ker so občutno dražje tudi surovine. Kot je dodal ekonomist Matej Lahovnik, se cene višajo po nabavni verigi navzgor. Hkrati je ocenil, da bo na področjih, kjer je konkurenca res velika, na primer v trgovinah, porast cen nekoliko nižji.
Apel: Kosite pozneje, zaradi pozebe bo glavna hrana čebelam cvetje na zelenicah
22. 04. 2021 17.38
Zaradi nedavne pozebe je v veliki meri uničeno cvetje sadnega drevja. Glavna hrana za čebele bodo letos tako cvetlice na travnikih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob tem pozivajo k nekoliko poznejši košnji zelenic, predvsem tistih na javnih površinah, od katerih ni odvisna krma živali. Še posebej pomemben bo regrat, ki izdatno medi. "Letos bo štel vsak regratov cvet," pravi predstavnik za odnose z javnostmi KGZS Marjan Papež, sicer tudi sam čebelar. Če pa se že v teh dneh odločite za košnjo, to opravite zvečer ali ob slabem vremenu, še apelira.
Sečnja v Trnovskem gozdu 'presega vse meje zdravega razuma'
15. 04. 2021 13.01
V zadnjem času se je sečnja na območju Trnovskega gozda izjemno povečala, so na današnji videokonferenci z zaskrbljenostjo opozarjali tako domačini kot strokovnjaki. Poleg vpliva na sama drevesa je trenutni tempo poseka škodljiv še z vidika požarne varnosti in ohranitve gozda za prihodnje generacije, je bilo med drugim slišati.
Prva ocena po pozebi kaže na katastrofo, ponekod pridelka ne bo
09. 04. 2021 14.40
V večjem delu Slovenije smo v tem tednu izmerili najnižje aprilske temperature v zgodovini meteoroloških meritev, ki so prizadele predvsem sadno drevje, pa tudi vinograde, oljke in zelenjavne vrste. Prve ocene o prizadetosti nasadov so predstavili predstavniki KGZS: škoda je ogromna, prizadetih je od 70 do 80 odstotkov nasadov, ponekod pridelka ne bo. Dokončna ocena o škodi bo znana šele čez nekaj tednov. KGZS spodbuja državo, da pomaga in ukrepa takoj.
Pozeba je tu, kaj storiti?
06. 04. 2021 11.21
Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo, predvsem v sadjarstvu. Večji del Slovenije bo tudi tokrat – že petič v zadnjih šestih letih – prizadela pozeba, saj bodo jutra v naslednjih dneh mrzla s temperaturami tudi pod –5 stopinj Celzija. Kako se je mogoče zaščititi pred pozebo?
30 let od vzpona zakoncev Štremfelj na Mount Everest
07. 10. 2020 10.18
Slovenska alpinista Marija in Andrej Štremfelj sta kot prvi zakonski par osvojila vrh 8848 metrov visokega Mount Everesta. Od tega podviga danes mineva natančno 30 let. Kaj sta naredila, ko sta dosegla vrh? "Objela sva se in tudi kaka solza je pritekla," se zgodovinskega dne spominjata Štremfljeva.
'Stanje je takšno, kot če bi januarja posadili rožo in je do danes ne bi zalivali'
27. 04. 2020 17.20
Slovenske kmete je najprej udarila spomladanska pozeba, nato pa še suša, ki je prizadela praktično celo državo. V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so že pred dnevi opozorili, da če v kratkem ne bo obilnejših padavin, lahko na področju pridelave hrane in krme za živali pričakujemo katastrofo. Nekaj padavin je sicer napovedanih v drugi polovici tedna, vendar kmetje opozarjajo, da je veliko škode že storjene.
Ali so se mladi pripravljeni zavzeti in nadaljevati planinsko tradicijo?
11. 12. 2019 10.03
Gore privabljajo vse več ljudi in tako je tudi v Sloveniji. Lani jih je obiskalo 1,7 milijona planincev, pred tem 1,4 milijona. Odnos do hribov in narave se začne oblikovati že v najzgodnejših letih, zato je vzgoja o etiki in odgovornosti v gorah pri mladih pomembna. Letošnji mednarodni dan gora je namenjen prav njim.
Policijski sindikat opozarja: oprema kriminalistov je zastarela in pomanjkljiva, celo nevarna
27. 11. 2019 17.35
En sam kombinezon z označbami "POLICIJA" je za kriminalista premalo, tako iz operativnih kot higienskih razlogov, poleg tega jih javnost zaradi zelene barve enači z "gozdarji", pravijo v Policijskem sindikatu Slovenije, kjer opozarjajo na nujnost zagotovitve nove opreme za kriminaliste. Ti med drugim potrebujejo nove zaščitne majice in telovnike, vetrovke, pohodne hlače, civilno obleko, tok za prikrito nošenje pištole pa je nevaren.
Uspešni slovenski športniki, ki so odšli prezgodaj
18. 09. 2019 06.00
Medtem ko odmeva nesrečna smrt Dava Karničarja, se spominjamo nekaterih slovenskih športnikov, ki so odšli prezgodaj. Nekateri med njimi so bili mladi, perspektivni športniki, ki se jim je obetala uspešna kariera, a jim je načrte prekrižala nenadna smrt.
V delovni gozdarski nesreči umrl alpinist in ekstremni smučar Davo Karničar
16. 09. 2019 19.21
V delovni gozdarski nesreči na Jezerskem je umrl 56-letni slovenski vrhunski alpinist in alpinistični smučar Davo Karničar, ki je leta 2000 kot prvi Zemljan smučal z vrha Everesta.
Lovcem pri odvzemu volkov v pomoč tudi intervencijska skupina zavoda za gozdove
07. 08. 2019 14.43
Pri odvzemu volkov iz narave bo lokalnim lovskim družinam odslej v pomoč tudi intervencijska skupina zavoda za gozdove, so se dogovorili na usklajevalnem sestanku na temo aktualne problematike škod zaradi napadov volka. Kmetijsko ministrstvo je medtem že začelo s postopkom spremembe uredbe za povečanje deleža sofinanciranja zaščitnih ukrepov.
V naslednjih petih letih bodo potrebovali vsaj 250 inženirjev gozdarstva
04. 08. 2019 11.44
Na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer je trenutno zaposlenih 650 strokovnjakov, v prihodnjih petih do 10 letih napovedujejo močno zaposlovanje, bistveno večje od trenutnega vpisa na ustreznih študijskih programih. V prihodnjih petih letih bodo po pričakovanjih potrebovali vsaj 250 inženirk in inženirjev gozdarstva, so poudarili.