gozdne površine
TNP zaradi divjih petelinov omejuje dostope na Pokljuki
27. 11. 2021 08.16
Javni zavod Triglavski narodni park (TNP) je v okviru projekta za izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov septembra na gozdne ceste na Pokljuki postavil več zapornic za vzpostavitev mirnih območij za divjega petelina. Zapornice so presenetile obiskovalce, TNP pa obljublja okrepitev informiranja.
Z grškega otoka evakuirali več kot 2000 ljudi: 'Prepozno je, območje je uničeno'
09. 08. 2021 08.08
Grčija se še vedno spopada s hudimi požari. Močan veter na otoku Evboja ogenj širi proti vasicam, z otoka je bilo zato evakuiranih že več kot 2000 ljudi. Eden od požarov v severnem predmestju Aten naj bi se medtem umiril. Zagorelo je tudi v obmorskem letovišču na vzhodni strani italijanskega polotoka, iz hotelov in kampov naj bi evakuirali več kot 400 oseb.
Ogenj požira grške gozdove, prebivalce pozivajo k evakuaciji
08. 08. 2021 13.56
Na tisoče ljudi je že pobegnilo pred požari, ki uničujejo ogromne borove gozdove in tudi domove na drugem največjem grškem otoku Evboja. "Pred nami je še en težak večer, še ena težka noč," je dejal namestnik grškega ministra za civilno zaščito Nikos Hardalias. Divjanja gozdnih požarov še ni konec. Oblasti opozarjajo, da je nevarnost nadaljnjih požarov v številnih predelih, vključno z Atenami in Kreto, še vedno velika. "Sami smo, bliža se nam konec," je medtem posvaril župan mesta Istieja na otoku Evboja. V Turčiji skušajo pod nadzor spraviti še najmanj šest požarov. Slovenski gasilci pa se medtem v Severni Makedoniji z ognjenimi zublji borijo na zelo razgibanem in hribovitem področju.
Nova uredba bi omogočila posege v pragozd: 'Zelena luč za uničenje zadnjih koščkov prvobitne narave'
27. 03. 2021 09.34
Vlada z uredbo s področja gozdarstva uvaja spremembe, s katerimi bo prižgala zeleno luč za uničenje še zadnjih koščkov prvobitne slovenske narave, opozarjajo strokovnjaki in okoljevarstvene organizacije. Na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da tako rešujejo problematiko širjenja podlubnikov iz gozdnih rezervatov v okoliške gospodarske gozdove in preprečujejo gospodarsko in ekološko škodo lastnikov gozdov. A stroka, ki sicer lastnike gozdov razume, tej uredbi nasprotuje, saj je ''potrebno reševanje problemov od primera do primera, nikakor pa ne z uredbo, kakršna je v obravnavi, ki zajema kar vse rezervate naenkrat''.
Zaradi naravnih ujm moramo Slovenci vse bolj obnavljati gozdove
21. 03. 2021 07.00
Gozdovi imajo pozitiven vpliv na zdravje ljudi, saj čistijo zrak, pitno vodo, predvsem pa so dom in zavetje številnih živalskih vrst. Zato je pomembno, da k njihovi obnovi in negi pristopamo trajnostno ter na več načinov. Ker je danes mednarodni dan gozdov, je prav, da se spomnimo nekaj dejstev o slovenskih gozdovih in gozdarstvu.
Požar med Vipavo in Vrhpoljem. Na pomoč poklicali vojaški helikopter
18. 03. 2021 21.21
Gasilce so nekaj minut po 11. uri obvestili o požaru, ki je zajel gozdnato območje v bližini starega gradu nad Vipavo, na relaciji med Vipavo in Vrhpoljem. Zaradi težko dostopnega terena in napovedane burje so zaprosili za pomoč Slovenske vojske, ki je zagotovila helikopter za gašenje. Požar so okoli 18. ure pogasili.
Umetna ali naravna? Če ste ljubitelj slednje, naj bo njen prvi okras oranžna nalepka
07. 12. 2020 14.51
Če prisegate na naravno božično drevo, potem poskrbite, da boste poskrbeli za okolju prijazen nakup. Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, ki so namenjena za okras in praznovanje, morajo biti med prevozom in prodajo označena z nalepko oranžne barve, na kateri je letnica 2020. Z nalepko pa morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji.
Za odstranitev tempirane bombe le mesec dni časa, potem je že prepozno
06. 10. 2020 06.00
Pogled na gorenjske gozdove, ki jih še vedno ogroža lubadar, je marsikje precej klavrn. Da se bo situacija drastično izboljšala, gorenjski gozdarji ne pričakujejo – vetrolomov, ki močno vplivajo na namnožitev lubadarja, namreč ni manj, ampak več. Veliko odgovornosti zato pade na lastnike, a tukaj se še dodatno zaplete. Odkupna cena, še posebej zaradi podlubnikov prizadetega lesa, je nizka, primanjkuje ekip za sanacijo, k situaciji svoje doda še lastniška struktura – veliko je starejših lastnikov, lastnikov, ki imajo le majhne koščke gozda in niso vajeni gospodarjenja z njim, obstajajo tudi lastniki, ki jim je za situacijo malo mar, posledice pa seveda čutijo vsi okoli njihovega gozda. Pristojni zato izdajajo tudi sklepe o izvršbi.
Od spoznavanja brancina do raziskovanja in gastronomije v podzemlju
11. 08. 2020 08.11
Spadate med tiste, ki svoj dopust raje preživijo v hribih in na morju, ali pa vas mikajo nenavadna, a čarobna doživetja? Zdaj, ko se številni gnetejo na plažah, je zato idealna priložnost, da preizkusite nekaj novega, nekaj, kar bo za vedno pustilo pečat. Bi poskusili?
Vetrolom največ škode povzročil v gozdovih na Gorenjskem
07. 02. 2020 15.28
Močan severni veter, ki je po Sloveniji pihal sredi tega tedna, je največ poškodb v gozdovih povzročil na Gorenjskem. Najbolj prizadete so gozdne površine med Kranjem in Brnikom na območju občine Šenčur, so v prvi oceni sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije. Drugod po državi so bila po do zdaj znanih podatkih podrta večinoma posamična drevesa.
Hud udarec za amazonski pragozd: Brazilska vlada odpira vrata rudarski industriji. 'Država rabi zaposlitve!'
24. 08. 2017 14.41
Na zaščiteno območje v Amazoniji se bo naselilo rudarstvo, je odločila brazilska vlada. Okoljevarstveniki so zelo zaskrbljeni, saj je Amazonija dom številnih rastlinskih in živalskih vrst, gozdne površine pa vztrajno izginjajo.
ZEMLJEVIDI: To so sporna mejna območja, o katerih je razpravljalo arbitražno sodišče
27. 06. 2017 07.00
Slovensko-hrvaški mejni spor se vleče vse od razpada skupne države, najtrši oreh, o katerem je odločalo arbitražno sodišče, pa je meja na morju oziroma določitev stika z odprtim morjem. Če Slovenija tega ne bo dobila, potem je za nas arbitraža pogubna. Koliko je ostalih spornih območij? Teh je dobrih 15 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja komaj 0,075 odstotka površine Slovenije.
Žled za seboj pustil opustošenje. Do zdaj najhujši je bil le senca letošnjega
05. 02. 2014 06.58
Žled je poškodoval 500.000 hektarjev slovenskega gozda, torej skoraj polovico. To opustošenje občutno presega škodo iz najhujših žledolomov v zadnjih desetletjih, ko je bilo uničenih do največ osem odstotkov gozdne površine.
FOTO: Najhuje je bilo v Grosupljem in na Igu
18. 06. 2010 07.54
Toča je v okolici Ljubljane povzročila veliko gmotne škode, neurja pa so se razbesnela tudi nad več občinami vzhodno od prestolnice. Škoda naj bi bila znana prihodnji teden, najslabše pa so jo odnesli gozdne površine in kmetijski pridelki.
Po neurju: Na gozdovih ogromna škoda
26. 08. 2008 14.01
Zadnje neurje, ki je prizadelo Slovenijo, je veliko škode povzročilo tudi na gozdovih. Trenutna ocena skupno znaša za okrog 130 tisoč evrov.
Avtocesta bo končana
02. 02. 2007 14.16
DARS je s podjetjema SCT Ljubljana in Primorje Ajdovščina sklenil pogodbo za izgradnjo zadnjega dela avtoceste med Novim mestom in mejo s Hrvaško.
Županja odstopila zaradi avtoceste
23. 05. 2005 00.00
Kot razlog za odstop Marica Škoda navaja sprejeto rešitev gradnje avtoceste mimo Trebnjega, ki naj bi bila preveč oddaljena od mesta in škodljiva za občino.
Za legalizacijo parcel pri Pulju
22. 08. 2004 00.00
Okoli 300 slovenskih lastnikov vikendov z območja pri Pulju so pozvali k legalizaciji svojih nezakonito zgrajenih počitniških objektov.
Savinjski gozdovi začasno Cerkvi
16. 07. 2004 00.00
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov bo ljubljanski nadškofiji v začasno upravljanje vrnil površine v Zgornji Savinjski dolini.
Vročinski val ne popušča
06. 08. 2003 00.00
Evropski vročinski val je terjal že 34 življenj. Na Portugalskem se je število žrtev v požarih povzpelo na 14, medtem ko je v Španiji zaradi vročine umrlo 13 ljudi. V črnogorskem letovišču Ulcinj pa so zaradi velikega požara, ki se širi proti temu obmorskemu mestu, razglasili izredne razmere.
Vročinski val terjal nove žrtve
05. 08. 2003 00.00
Medtem ko po vsej Evropi še vedno beležijo rekordno visoke temperature, so požari na Portugalskem in vročina v Španiji terjali šest smrtnih žrtev. Izjemno vroče je tudi v Franciji, kjer so zabeležili najvišje temperature po letu 1945, v Nemčiji pa najvišjo nočno temperaturo.
Konec pragozdov
03. 04. 2002 00.00
V prihodnjih dvajsetih letih naj bi zaradi nelegalnega izkoriščanja lesa in drugih človeških posegov v okolje izginilo do 40 odstotkov vseh svetovnih pragozdov.
Požari na severu Španije in jugu Francije
03. 02. 2002 00.00
Vrsta gozdnih požarov je konec tedna zajela velik del severne Španije in jug Francije. V španskih obalnih pokrajinah Asturija in Kantabrija je več kot 200 gozdnih požarov uničilo na tisoče hektarjev zemlje, so sporočili gasilci.
Posledice segrevanja ozračja
02. 09. 2001 00.00
Ozračje v Sloveniji je v zadnjih desetih letih za stopinjo toplejše v primerjavi s tridesetletnim povprečjem. Posledice podnebnih sprememb so ob katastrofalni suši letos čutili predvsem kmetje.
Prehodna obdobja za nakup kmetijskih zemljišč
04. 05. 2001 00.00
Evropska komisija je danes predlagala večletna prehodna obdobja, ko tuja podjetja ne bodo mogla kupovati kmetijskih zemljišč v kandidatkah za članstvo v Evropski uniji po njihovem vstopu v povezavo. Kandidatke se namreč bojijo množičnega prihoda špekulantov iz EU, ki bi utegnili kupiti kmetijska zemljišča po zelo nizki ceni. Za nakup kmetijskih in gozdnih površin naj bi veljalo sedemletno prehodno obdobje, uvedli pa naj bi tudi petletno prehodno obdobje za nakup počitniških hišic, je pojasnil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za širitev Guenterja Verheugna Jean-Christophe Filori.
Na Korčuli še vedno gori
13. 08. 1998 12.48
Na Korčuli je dopoldne še vedno gorelo, in sicer v bližini krajev Smokvica, Čare in Gradina. Na pogorišču je še vedno približno 700 gasilcev s 30 vozili, sodelujejo pa tudi letala za gašenje požarov. Gašenje ovirajo spremembe moči in smeri vetra, naselja pa po podatkih kriznega štaba hrvaške vlade za zdaj niso v nevarnosti.
Gozdni požari divjajo na ruskem daljnem vzhodu
05. 08. 1998 14.42
Gozdni požari so na ruskem daljnem vzhodu uničili 172.278 hektarov dreves. Na Kamčatki gori prek 20 hektarov gozdov, na Sahalinu pa je zgorelo približno 17.000 hektarov gozdov. Najhuje naj bi bilo prizadeto območje Kabarovska, kjer še vedno gori več kot 136.395 hektarov gozdne površine, vendar pa prebivalstvo, poslopja in prometne zveze niso ogrožene.
Z zadnjo širitvijo EU pridobila veliko gozdne površine
26. 06. 1998 15.13
Gozdne površine v Evropski uniji so se po ugotovitvah Eurostata z vstopom Avstrije, Finske in Švedske v EU skorajda podvojile; v prejšnji dvanajsterici je bilo 0,15 hektarja gozda na prebivalca, medtem ko se petnajsterica danes ponaša z 0,27 hektarja gozdne površine na prebivalca. Skupaj je danes v uniji več kot 102 milijona hektarjev gozda.