gozdov
Vrhunski krofi, tudi brez palmovega olja
21. 02. 2022 00.15
S pustom so povezani različni običaji, pustni plesi, sprevodi pustnih mask, zabava in bogato obložena miza z dobrotami. Seveda pa ni pusta brez krofov. Če kdaj, si jih privoščimo ravno v tem času.
V Braziliji zelena luč za množičnejše iskanje zlata
20. 02. 2022 08.53
Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je ta teden podprl načrt za širitev rudarjenja zlata v amazonskem pragozdu, s tem pa sprožil ostre kritike okoljevarstvenikov. Očitajo mu, da podpira industrijo, ki prinaša krčenje gozdov, onesnaževanje in ogroža domorodna ljudstva. Brazilski tožilci pa ob tem opozarjajo, da so nezakoniti rudarji zlata pogosto povezani z organiziranim kriminalom.
Rekord: kupec iz Italije za hlod iz slovenskih gozdov ponudil 47.838 evrov
18. 02. 2022 10.24
Letošnja licitacija vrednejšega lesa na Koroškem je postregla z novimi rekordi. Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja rebraša iz državnih gozdov, za katerega je kupec iz Italije ponudil kar 23.800 evrov po kubičnem metru oz. 47.838 evrov za celotni hlod. Doslej je bila najvišja cena 18.900 evrov za kubični meter, tokrat pa so 20 tisočakov dosegli kar štirje hlodi.
Včasih je bil gozd kmetova banka, zaradi podnebnih sprememb le še hranilnik?
17. 02. 2022 06.00
Če so še pred 20 leti v slovenskih gozdovih prevladovali iglavci, je zdaj 55 odstotkov listavcev. Vzrok so ujme in podnebne spremembe, ki bodo sooblikovale naše gozdove tudi v prihodnje. Temu se bo morala prilagoditi lesnopredelovalna industrija, ki zdaj v več kot 80 odstotkih sloni na predelavi iglavcev. Na ministrstvu za gospodarstvo si želijo vlagatelja, ki bi vložil v žago za predelavo listavcev. Sovlagatelje za vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov išče tudi državni SiDG. Na koncu se bomo morali prilagoditi tudi kupci, če bomo še želeli kupovati izdelke iz slovenskega lesa, in pa manjši lastniki gozdov. Včasih je namreč gozd veljal za kmetovo banko, a zdaj se tržno najzanimivejše drevesne vrste umikajo iz nižin.
Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno
16. 02. 2022 06.00
Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.
Absurd – hlodovino izvažamo, uvažamo pa izdelke iz slovenskega lesa
15. 02. 2022 06.00
Čeprav lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zadnja leta doživlja razcvet, še zdaleč nismo tam, kjer bi želeli biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo predelovalno industrijo boljše razvito, pri nas pa še vedno nimamo npr. proizvodnje ivernih plošč. Podjetja morajo polizdelke popolnoma uvažati iz tujine, ti pa so lahko tudi narejeni iz slovenskega lesa, ki smo ga izvozili. Kako naprej, kakšni so načrti?
'Zunanji izvajalci životarimo za slovenske državne gozdove'
14. 02. 2022 06.00
Sečnjo dreves in spravilo s traktorjem v državnih gozdovih, s katerimi upravlja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), izvajajo večinoma zunanji izvajalci. Kriterij za oddajo del je najnižja cena na javnem naročilu, zato izvajalci, čeprav se že več kot deset let ukvarjajo z gozdarstvom, ne bodo preživeli, opozarjajo nekateri med njimi. Kako na očitke odgovarja SiDG?
Lesna industrija je bila paradni konj na trgu bivše Jugoslavije
11. 02. 2022 06.01
V času Jugoslavije je bil les 'paradni konj', Slovenija pa znana po uspešnih podjetjih na področju predelave lesa. Zaradi izgube trga, slabega prilagajanja spremembam in privatizacije so ta podjetja propadla. Sledilo je več kot desetletno obdobje zatona lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. V podjetjih iz tistega časa pravijo, da je država pozabila nanje. Kakšno je stanje danes? Se lesna industrija pobira?
V zvezi lastnikov gozdov ogorčeni nad Židanovo izjavo glede denacionalizacije gozdov
07. 02. 2022 14.20
V Zvezi lastnikov gozdov Slovenije protestirajo in zavračajo izjavo poslanca SD in nekdanjega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, ki je za Dejstva dejal, da je huda sramota to, da je v državni lasti ostalo le 20 odstotkov gozdov v Sloveniji, ostalo pa je bilo denacionalizirano. Po njihovem mnenju Židan s to izjavo postavlja zakone krivičnih totalitarnih režimov nad demokratičen ustavno pravni red Slovenije in EU.
Ujme in lubadar podrli za 8000 olimpijskih bazenov lesa
07. 02. 2022 06.00
V zadnjih osmih letih so morali v slovenskih gozdovih posekati za 8000 olimpijskih bazenov, polnih lesa, poškodovanega v žledu, vetrolomih in snegolomih, nato ga je načel še smrekov lubadar. Usoda naših gozdov je negotova zlasti zaradi podnebnih sprememb. V prihodnjih desetletjih se bo smreka umikala na višja območja, v težavah je tudi bukev. Naši gozdovi bi lahko bili čez 50 let bolj podobni mediteranskim.
'Za razgled na plažo z žičnico na Stražo ...'
06. 02. 2022 15.53
Nobena skrivnost ni – povprečna starost žičnic v Sloveniji je presegla tridesetico. Naprave se vse pogosteje kvarijo, njihovo vzdrževanje je tako vse dražje. Letos sta se zgodili že dve večji okvari – na dostopni žičnici na Krvavec in na šestsedežnici na Cerknem. A potopimo se za nekaj trenutkov v zgodovino in sprehodimo skozi podobe vzpostavljanja sodobnega smučanja na Slovenskem.
Kamere na Gradišču nad Pijavo Gorico ujele medvedko z mladičema
04. 02. 2022 11.47
Prebivalci Gradišča nad Pijavo Gorico v večernih urah opažajo medvedko, ki se po ulicah sprehaja z dvema mladičema in prevrača smetnjake. Ujele so jih tudi kamere. V zadnjih dneh januarja sta se sicer zgodila dva napada, ob tem pa so pri lovski zvezi opozorili, da je v Sloveniji več kot tisoč medvedov, kar je veliko preveč.
'Država poudarja, da je les njeno naravno bogastvo, svojih objektov pa ne gradi iz lesa'
04. 02. 2022 06.00
Skoraj vsak peti Slovenec je lastnik gozda, v državi imamo več kot 400.000 gozdnih posesti. Les je prisoten v vsakem slovenskem domu, lesna goriva – drva, peleti, sekanci – so najpogostejši energent za ogrevanje v gospodinjstvih. A v prihodnosti se bo les ob prizadevanjih po zmanjšanju ogljičnega odtisa iz energenta podeželja spremenil v pomemben material za gradnjo. Povpraševanje po lesenih objektih narašča že zdaj, predvsem zaradi hitre gradnje in dobre toplotne izolativnosti, ki dobro kljubuje nestabilnim cenam energentov na trgu.
Kje konča državni les – doma ali v tujini?
03. 02. 2022 06.00
Podpora in oskrba domače lesnopredelovalne industrije, tudi to je bil razlog za ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi. Skoraj 180 podjetij, ki ima za nakup lesa sklenjene dolgoročne pogodbe, mora les predelati doma. A dva od petih največjih kupcev – Megales in GG Bled – v letu 2020 dolgoročne pogodbe nista imela. Kaj to pomeni? Da nista bila zavezana k predelavi lesa v Sloveniji? Kje je končal ta les? Medtem, ko domača podjetja opozarjajo, da lesa ne dobijo dovolj in ga morajo kupovati na tujih trgih, pa so na seznamu dolgoročnih pogodbenikov tudi tujci.
Iz gozdov ukradli 100 kamionov državnega lesa
02. 02. 2022 06.00
Več kot tisoč kubičnih metrov lesa vsako leto izgine iz državnih gozdov. Največ pokradenega lesa iz gozdov v lasti države, ki se razprostirajo na 12 odstotkih površine Slovenije, so zabeležili v letu 2020, ko so izmaknili kar za 100 polnih tovornjakov lesa. Večinoma morajo storilci najprej drevesa posekati in jih s tovornjaki izvleči iz gozdov. Zato je vprašanje, kako lahko takšna dejanja ostanejo neopažena. Sodnih epilogov skorajda ni. Ukraden les iz slovenskih gozdov konča tudi v Avstriji in Italiji.
Dve milijardi evrov v državnih gozdovih, med zasebniki kraljuje Cerkev
01. 02. 2022 06.00
Slovenijo prekriva skoraj 60 odstotkov gozda, s čimer sodimo v evropski vrh, za Finsko in Švedsko. Petino gozda ima v lasti država, s tem pa tudi dve milijardi evrov. Za nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je dejstvo, da je šlo toliko gozdov v denacionalizacijo, velika sramota. Večina gozdnih površin, slabih 80 odstotkov, jih je namreč v zasebni lasti, ali – imamo kar 413 tisoč lastnikov gozda. Največji zasebni lastnik pa Rimskokatoliška cerkev. Pa znamo gospodariti z gozdovi? Kdo jih obvladuje?
V 5 letih na čelu državnih gozdov kar 5 direktorjev
31. 01. 2022 06.00
Da so gozdovi naše bogastvo, drži tudi dobesedno. Državni gozdovi so vredni okoli dve milijardi evrov, sistem imenovanj direktorjev družbe SiDG, ki upravlja s tem kapitalom, pa omogoča politično kupčkanje, kjer vodilni prihajajo iz v tistem trenutku vladajočih strank koalicije. Trenutni glavni direktor družbe Robert Tomazin je iz SDS. Ali je SiDG res politični fevd za izčrpavanje ali so menjave petih vodstev v zadnjih petih letih politično motivirane?
Gozdovi – politični fevd?
30. 01. 2022 07.02
Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je, sodeč po kadrovskih menjavah, v ospredju vsake vlade. Na čelo družbe, ki obvladuje petino vseh gozdov, ustanovili pa so jo na pobudo takratnega SD-jevega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, vselej postavijo človeka iz vladajoče garniture. Pa zna država, ki je po gozdnatosti v evropskem vrhu, za Finsko in Švedsko, izkoristiti to izjemno naravno bogastvo? Kako kraj lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, nihče ne opazi? Kaj pomeni izjemna razdrobljenost gozdov, imamo jih kar 413 tisoč? Največji med zasebnimi lastniki pa Rimokatoliška cerkev. Zakaj smo tujcem odprli vrata na stežaj, kaj se dogaja z lesnopredelovalno industrijo in koliko je v resnici vreden naš les?
Znanstveniki odkrili novo vrsto žuželk
28. 01. 2022 09.10
V zahodni Ugandi so odkril novo vrsto žuželk. Novo bitje spada v skupino izjemno redkih žuželk, saj so njegovega najbližjega sorodnika nazadnje videli leta 1969.
Lovska zveza opozarja na preveliko število medvedov
25. 01. 2022 14.56
V Sloveniji je več kot 1000 medvedov, kar je veliko preveč, pravijo na lovski zvezi. Poudarili so, da je prostor omejen in da ima v tem primeru polno odgovornost okoljsko ministrstvo, ki pa glede populacije medvedov nima vizije. V zvezi z zadnjim napadom medveda pravijo, da lokalni lovci odstrela ne bodo predlagali.
Občani zaskrbljeni zaradi sečnje v Rakovem Škocjanu
19. 01. 2022 18.24
Na območju Rakovega Škocjana so občani opazili sečnjo dreves in številni so izrazili zaskrbljenost, saj se s sečnjo na tem območju namreč ne strinjajo. V Notranjskem parku, kjer so dobili številne pritožbe, so pojasnili, da sami nimajo nobene povezave s sečnjo. Lastnik gozdov v Rakovem Škocjanu je namreč Republika Slovenija, v njenem imenu pa z gozdovi upravlja državno podjetje SiDG, ki tudi izvaja oz. naroča in plačuje sečnjo. Občane mirijo, da se izvaja sečnja dreves, ki se sušijo.
Po letu 2024 nič več Džakarta, Indonezija novo prestolnico poimenovala Nusantara
18. 01. 2022 11.26
Vladni uradi, javne zgradbe in predsedniška palača se bodo preselili v provinco Vzhodni Kalimantan na otok Borneo, kar bo razbremenilo aktualno prestolnico, ki se nahaja na otoku Java in se bori z okoljskimi težavami. Indonezija namerava svojo novo prestolnico poimenovati Nusantara, kar v prevodu pomeni 'arhipelag'.
Znanstveniki novo vrsto drevesa poimenovali po Leonardu DiCapriu
07. 01. 2022 18.02
Uvariopsis dicaprio je ime za drevo, ki so mu ga britanski znanstveniki nadeli v čast hollywoodskemu igralcu, ki si že leta prizadeva za ohranitev deževnega gozda. Novo vrsto drevesa so odkrili v kamerunskem gozdu.
Božične smreke v zahvalo za napore zdravstvenih delavcev
13. 12. 2021 16.40
Predstavniki Slovenskih državnih gozdov so zdravstvenim delavcem UKC Maribor in Ljubljana poslali veliki božični smreki ter več manjših, ki bodo pričarale praznično vzdušje v skupno devetih bolnišnicah. Na ta način se v SiDG želijo zahvaliti zdravstvenemu osebju za ves trud in napore, ki jih vlagajo v obvladovanje zdravstvene krize v Sloveniji.
Genska napaka dviga ceno: hlod gorskega javorja rebraša prodali za 32 tisoč evrov
10. 12. 2021 20.27
Si predstavljate, da bi za hlod odšteli skoraj 32 tisoč evrov? Za to rekordno vsoto je bil na dražbi prodan gorski javor rebraš z območja Novega mesta. Kupili so ga kupci iz Nemčije, ki bodo les uporabili za izdelavo vrhunskih glasbil ter opremljanje luksuznih plovil in avtomobilov. In kaj je razlog za tako visoko ceno? Verjeli ali ne – genska napaka na drevesu, ki je med kupci izjemno zaželena.
Trend so postale naravne smrečice, a tuje, ne slovenske
10. 12. 2021 12.32
V prazničnem času domove krasimo tudi z okrasnimi smrečicami, vedno raje z naravnimi. Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prodajo označena z nalepko rumene barve, na kateri je letnica 2021. Njihovo pridobivanje iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih, nadzor pa vrši gozdarska inšpekcija. Ob tem pa na pristojnem ministrstvu opozarjajo, da je treba za drevesce poskrbeti tudi po koncu praznikov - treba ga je pravilno odložiti ali pa skuriti v peči.
Macron: Cilj francoskega predsedovanja Svetu EU suverena Evropa
09. 12. 2021 21.54
Francija si bo v času svojega polletnega predsedovanja Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2022 prizadevala za močno in suvereno EU, je napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Zavzel se je za zaščito zunanjih meja EU in reformo schengenskih pravil ter poudaril pomen boja proti manipulacijam določenih regionalnih sil na Balkanu.
Uspešna dražba hlodovine: presegli naj bi doslej najvišjo ceno za kubični meter
06. 12. 2021 17.52
Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je izpeljala svojo prvo dražbo, na kateri je kupcem ponudila vrednejše gozdne lesne sortimente. Na voljo je bilo okoli 650 kubičnih metrov hlodovine, prodali so skoraj vso, je povedal poslovni direktor Matjaž Juvančič, ki pa še ne ve, kakšne so bile končne cene. "Imam le neuradne informacije, da naj bi presegli dosedanjo najvišjo ceno, ki je bila dosežena za kubični meter v Sloveniji, to je 15.000 evrov," je dejal.
Cene drv, energenta podeželja, so najvišje v zadnjih desetih letih
29. 11. 2021 06.00
Polovica slovenskih gospodinjstev se najraje ogreva na lesna goriva. Tisti, ki za ogrevanje uporabljajo drva ali pelete, bodo letošnjo kurilno sezono plačali več. Drugače je pri sekancih, tam je cena celo upadla. V primerjavi s kurilnim oljem so peleti 45 odstotkov cenejši, sekanci pa kar 82 odstotkov. Podjetja, ki uporabljajo les kot primarno surovino, opozarjajo, da je cena trikrat narasla.
Vlada razrešila Ireno Majcen, očita ji nezakonito ravnanje
25. 11. 2021 18.06
Vlada je razrešila Ireno Majcen s položaja direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Očita ji namreč nezakonito ravnanje, kršitve obveznosti dobrega poslovanja in premalo aktivno vlogo direktorice sklada. Majcnova očitke zavrača. Za eno leto je kot vršilca dolžnosti direktorja imenovala Aleša Tolarja.