gozdovih
Namesto okolju prijaznih toalet v gozdovih strašijo 'grozljive' strukture
04. 05. 2022 06.00
Bizarna zamenjava: Občina na zahodu Nemčije je želela narediti konec uriniranju v naravi in naročiti sodobnejše in okolju prijazne mobilne toaletne prostore. Na žalost pa v mestnem svetu zahtev niso dobro prebrali. Namesto ekoloških so tako naročili prijazne občinskemu proračunu v ekonomski kategoriji. Tako zdaj po gozdovih strašijo skupaj zbite strukture, v katere skoraj nihče ne upa niti stopiti.
Prihaja sezona klopov: pozivi k cepljenju proti klopnemu meningitisu
02. 05. 2022 21.23
S toplejšimi dnevi prihaja tudi sezona klopov. Najdemo jih tako rekoč vsepovsod v naravi, ne le na travnikih in v gozdovih. Bolezni, ki jih prenašajo, pa so lahko usodne. Za najpogostejšo, lymsko boreliozo, žal ni cepiva, zato je pomembno samopregledovanje, medtem ko se lahko proti klopnemu meningitisu preventivno cepimo, zdravila proti tej bolezni pa ni. Slovenija je tretja med evropskimi državami po številu okužb – vsako leto zboli približno 250 ljudi, cepi pa se komaj vsak deseti Slovenec. V Mariboru bo zato kmalu potekala tradicionalna akcija zaščite pred to boleznijo.
Poznate pravila za varno kresovanje?
30. 04. 2022 17.43
Po dveh letih rahlega zatišja bodo letos prvomajski kresi znova zagoreli v vsem svojem sijaju. Odpravljena je večina protikoronskih ukrepov, zato se bodo tudi slavja odvijala v precej večjem številu, kot smo jih bili vajeni še do nedavnega. A ob tem na Upravi RS za zaščito in reševanje opozarjajo tudi na odgovorno kurjenje kresov. Na kaj vse moramo biti pozorni, da naše slavje ne pripelje do požara?
Upor pekrskih pujsov
19. 04. 2022 12.23
Če nam ne dovolijo, da bi kmetijsko zemljišče spremenili v stavbno, bomo imeli pa prašičjo farmo, se je odločil Aleksander Jovanovič in v elitno sosesko v Mariboru pripeljal krškopoljske prašiče, ki so že postali lokalna znamenitost. Manj navdušeni so bližnji prebivalci, ki se bojijo prihajajočih poletnih temperatur, saj že zdaj ni mogoče zgrešiti vonja njihovih novih sosedov. Nad krškopoljskimi prašiči pa so bili toliko bolj navdušeni v Slovenskih državnih gozdovih. Od lokalnega kmeta so jih najeli za začasne delavce za borbo proti tujim invazivnim rastlinam, ki grozijo, da bodo povsem uničile naravni Murski gozd.
Kako bi stranke gospodarile z gozdovi: Denar od lesa za pokojnine, posegi v SiDG ...
09. 04. 2022 11.51
Da je gozd naše veliko bogastvo, se politika strinja že nekaj časa, a praksa pravi, da je naše bogastvo vedno znova tudi skušnjava. Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je namreč, po kadrovskih menjavah sodeč, v ospredju vsake vlade. A o kvaliteti upravljanja bi se dalo razpravljati, v oči bodejo že kraje lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, a jih menda nihče ne opazi. Kakšno upravljanje gozdov pa stranke napovedujejo pred volitvami?
Požar nad Preddvorom pod nadzorom, padavine večjega učinka še niso prinesle
30. 03. 2022 07.01
Na pobočjih nad Potočami v občini Preddvor še vedno gori, situacija pa je pod nadzorom, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Več kot 260 gasilcev se je osredotočalo na razkopavanje in gašenje posameznih žarišč. Pomagali so jim trije helikopterji Slovenske vojske, hrvaški canadair pa ni bil vključen v intervencijo. Padavine zaenkrat večjega učinka še niso prinesle, je pa rahlo pršenje vsaj zmanjšalo prašenje. Stanovanjske hiše niso ogrožene, še vedno pa velja poziv ljudem, naj se izogibajo območju intervencije in vdihavanju dima.
Kaj se zgodi, ko nepovabljeni gostji prideta po risov plen?
29. 03. 2022 15.59
Zahvaljujoč projektu LIFE Lynx, imamo v naših gozdovih kar nekaj fotopasti, ki v svoj objektiv ne ujamejo zgolj risov, pač pa tudi druge gozdne živali. Tokrat se je v gozdu, kjer ima svoj teritorij ris Katalin, odvijala prava basen. Namreč, Katalin je uplenil srno in plen skril pred ostalimi gozdnimi plenilci, a ne za dolgo. Kmalu sta na gostijo prišli dve nepovabljeni gostji.
Hrvaški canadair v veliko pomoč, a požar do obilnega deževja ne bo pogašen
29. 03. 2022 07.14
Požar v okolici Preddvora na Gorenjskem je po nestrokovnih ocenah zajel že od okoli 600 do 700 hektarjev in se še vedno širi. Razmere na terenu so po navedbah pristojnih zelo kritične. Ves čas se vžigajo nova območja, dodatno težavo predstavlja veter, ki se nad Preddvorom krepi in stalno spreminja smer. Stanovanjski objekti niso ogroženi, prav tako ni bila potrebna evakuacija prebivalcev. Tema je prekinila delo dveh helikopterjev Slovenske vojske in hrvaškega letala canadair, ki je vodo za gašenje zajemalo iz Bohinjskega jezera, na delu pa ostaja okoli 100 gasilcev.
Ukrajina Rusijo obtožila nespoštovanja prekinitve ognja. 'Ciljanje civilistov je vojni zločin'
08. 03. 2022 06.19
Ukrajinske oblasti so obtožile Rusijo, da v humanitarnem koridorju od Zaporožja do Mariupola ne spoštuje prekinitve ognja za evakuacijo civilistov. Takšna dejanja Rusije so označile za genocid. Tudi humanitarne organizacije ugotavljajo, da državi nista vzpostavili ustreznih pogojev za evakuacijo. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je med obiskom v Latviji zavzel za vzpostavitev "pravih humanitarnih koridorjev" v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da je ciljanje civilistov vojni zločin. Zelenski pa je v svojem najnovejšem video nagovoru znova zatrdil, da ostaja v Kijevu. "Ne skrivam se. In ne bojim se nikogar."
Rekord: kupec iz Italije za hlod iz slovenskih gozdov ponudil 47.838 evrov
18. 02. 2022 10.24
Letošnja licitacija vrednejšega lesa na Koroškem je postregla z novimi rekordi. Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja rebraša iz državnih gozdov, za katerega je kupec iz Italije ponudil kar 23.800 evrov po kubičnem metru oz. 47.838 evrov za celotni hlod. Doslej je bila najvišja cena 18.900 evrov za kubični meter, tokrat pa so 20 tisočakov dosegli kar štirje hlodi.
Včasih je bil gozd kmetova banka, zaradi podnebnih sprememb le še hranilnik?
17. 02. 2022 06.00
Če so še pred 20 leti v slovenskih gozdovih prevladovali iglavci, je zdaj 55 odstotkov listavcev. Vzrok so ujme in podnebne spremembe, ki bodo sooblikovale naše gozdove tudi v prihodnje. Temu se bo morala prilagoditi lesnopredelovalna industrija, ki zdaj v več kot 80 odstotkih sloni na predelavi iglavcev. Na ministrstvu za gospodarstvo si želijo vlagatelja, ki bi vložil v žago za predelavo listavcev. Sovlagatelje za vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov išče tudi državni SiDG. Na koncu se bomo morali prilagoditi tudi kupci, če bomo še želeli kupovati izdelke iz slovenskega lesa, in pa manjši lastniki gozdov. Včasih je namreč gozd veljal za kmetovo banko, a zdaj se tržno najzanimivejše drevesne vrste umikajo iz nižin.
Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno
16. 02. 2022 06.00
Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.
Absurd – hlodovino izvažamo, uvažamo pa izdelke iz slovenskega lesa
15. 02. 2022 06.00
Čeprav lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zadnja leta doživlja razcvet, še zdaleč nismo tam, kjer bi želeli biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo predelovalno industrijo boljše razvito, pri nas pa še vedno nimamo npr. proizvodnje ivernih plošč. Podjetja morajo polizdelke popolnoma uvažati iz tujine, ti pa so lahko tudi narejeni iz slovenskega lesa, ki smo ga izvozili. Kako naprej, kakšni so načrti?
'Zunanji izvajalci životarimo za slovenske državne gozdove'
14. 02. 2022 06.00
Sečnjo dreves in spravilo s traktorjem v državnih gozdovih, s katerimi upravlja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), izvajajo večinoma zunanji izvajalci. Kriterij za oddajo del je najnižja cena na javnem naročilu, zato izvajalci, čeprav se že več kot deset let ukvarjajo z gozdarstvom, ne bodo preživeli, opozarjajo nekateri med njimi. Kako na očitke odgovarja SiDG?
Ujme in lubadar podrli za 8000 olimpijskih bazenov lesa
07. 02. 2022 06.00
V zadnjih osmih letih so morali v slovenskih gozdovih posekati za 8000 olimpijskih bazenov, polnih lesa, poškodovanega v žledu, vetrolomih in snegolomih, nato ga je načel še smrekov lubadar. Usoda naših gozdov je negotova zlasti zaradi podnebnih sprememb. V prihodnjih desetletjih se bo smreka umikala na višja območja, v težavah je tudi bukev. Naši gozdovi bi lahko bili čez 50 let bolj podobni mediteranskim.
Kje konča državni les – doma ali v tujini?
03. 02. 2022 06.00
Podpora in oskrba domače lesnopredelovalne industrije, tudi to je bil razlog za ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi. Skoraj 180 podjetij, ki ima za nakup lesa sklenjene dolgoročne pogodbe, mora les predelati doma. A dva od petih največjih kupcev – Megales in GG Bled – v letu 2020 dolgoročne pogodbe nista imela. Kaj to pomeni? Da nista bila zavezana k predelavi lesa v Sloveniji? Kje je končal ta les? Medtem, ko domača podjetja opozarjajo, da lesa ne dobijo dovolj in ga morajo kupovati na tujih trgih, pa so na seznamu dolgoročnih pogodbenikov tudi tujci.
Iz gozdov ukradli 100 kamionov državnega lesa
02. 02. 2022 06.00
Več kot tisoč kubičnih metrov lesa vsako leto izgine iz državnih gozdov. Največ pokradenega lesa iz gozdov v lasti države, ki se razprostirajo na 12 odstotkih površine Slovenije, so zabeležili v letu 2020, ko so izmaknili kar za 100 polnih tovornjakov lesa. Večinoma morajo storilci najprej drevesa posekati in jih s tovornjaki izvleči iz gozdov. Zato je vprašanje, kako lahko takšna dejanja ostanejo neopažena. Sodnih epilogov skorajda ni. Ukraden les iz slovenskih gozdov konča tudi v Avstriji in Italiji.
Dve milijardi evrov v državnih gozdovih, med zasebniki kraljuje Cerkev
01. 02. 2022 06.00
Slovenijo prekriva skoraj 60 odstotkov gozda, s čimer sodimo v evropski vrh, za Finsko in Švedsko. Petino gozda ima v lasti država, s tem pa tudi dve milijardi evrov. Za nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je dejstvo, da je šlo toliko gozdov v denacionalizacijo, velika sramota. Večina gozdnih površin, slabih 80 odstotkov, jih je namreč v zasebni lasti, ali – imamo kar 413 tisoč lastnikov gozda. Največji zasebni lastnik pa Rimskokatoliška cerkev. Pa znamo gospodariti z gozdovi? Kdo jih obvladuje?
Gozdovi – politični fevd?
30. 01. 2022 07.02
Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je, sodeč po kadrovskih menjavah, v ospredju vsake vlade. Na čelo družbe, ki obvladuje petino vseh gozdov, ustanovili pa so jo na pobudo takratnega SD-jevega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, vselej postavijo človeka iz vladajoče garniture. Pa zna država, ki je po gozdnatosti v evropskem vrhu, za Finsko in Švedsko, izkoristiti to izjemno naravno bogastvo? Kako kraj lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, nihče ne opazi? Kaj pomeni izjemna razdrobljenost gozdov, imamo jih kar 413 tisoč? Največji med zasebnimi lastniki pa Rimokatoliška cerkev. Zakaj smo tujcem odprli vrata na stežaj, kaj se dogaja z lesnopredelovalno industrijo in koliko je v resnici vreden naš les?
Nepridipravi v nemškem mestu ukradli – cesto
15. 01. 2022 07.00
Veliko je reči, ki premamijo tatove, denimo denar, orodje, zlate palice, tudi po gozdovih na črno sekajo drevesa, a da bi kdo ukradel cesto – no, o čem takem pa res še nismo poročali. A tudi to se je zgodilo in krajani Zittaua v Nemčiji so zaprepadeni. Na delu so bili profesionalci z bagri in kamioni, so prepričani policisti, ki jih je prijava kraje tlakovane ceste, milo rečeno, presenetila.
Znanstveniki novo vrsto drevesa poimenovali po Leonardu DiCapriu
07. 01. 2022 18.02
Uvariopsis dicaprio je ime za drevo, ki so mu ga britanski znanstveniki nadeli v čast hollywoodskemu igralcu, ki si že leta prizadeva za ohranitev deževnega gozda. Novo vrsto drevesa so odkrili v kamerunskem gozdu.
Ob svetovnem dnevu migrantov: usodni brodolomi, spolno nasilje in suženjstvo
18. 12. 2021 14.21
Slovenska karitas je ob mednarodnem dnevu migrantov, ki ga obeležujemo danes, pozvala oblikovalce politik, naj olajšajo mobilnost ljudi, saj iščejo le varnost in boljše pogoje za življenje. Kot so zapisali, so ljudje na poti človeška bitja, vsak s svojo zgodbo. Svoj dom zapuščajo in prečkajo meje iz različnih razlogov. Med drugim zaradi iskanja zaščite pred vojnami, konflikti in preganjanjem, zaradi lakote in drugih posledic podnebnih sprememb, iskanja dela za preživetje in dostojnejše življenje, študija ali združitve z družinskimi člani.
Trend so postale naravne smrečice, a tuje, ne slovenske
10. 12. 2021 12.32
V prazničnem času domove krasimo tudi z okrasnimi smrečicami, vedno raje z naravnimi. Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prodajo označena z nalepko rumene barve, na kateri je letnica 2021. Njihovo pridobivanje iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih, nadzor pa vrši gozdarska inšpekcija. Ob tem pa na pristojnem ministrstvu opozarjajo, da je treba za drevesce poskrbeti tudi po koncu praznikov - treba ga je pravilno odložiti ali pa skuriti v peči.
Cene drv, energenta podeželja, so najvišje v zadnjih desetih letih
29. 11. 2021 06.00
Polovica slovenskih gospodinjstev se najraje ogreva na lesna goriva. Tisti, ki za ogrevanje uporabljajo drva ali pelete, bodo letošnjo kurilno sezono plačali več. Drugače je pri sekancih, tam je cena celo upadla. V primerjavi s kurilnim oljem so peleti 45 odstotkov cenejši, sekanci pa kar 82 odstotkov. Podjetja, ki uporabljajo les kot primarno surovino, opozarjajo, da je cena trikrat narasla.
Božičnica: kdo bo prejel 2250 evrov bruto, kdo 240 evrov bruto, kdo nič?
21. 11. 2021 10.20
Kar nekaj podjetij se bo tudi letos odločilo za izplačilo dela plače iz naslova poslovne uspešnosti, torej trinajste plače, božičnice ali letne nagrade, čeprav marsikje višine za zdaj še niso določili. K temu je pred dnevi pozvala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Po podatkih FURS-a je lani to storilo 10.779 podjetij, manj kot leto prej.
Beloruski mediji: Oblasti vse migrante premestile v migrantske centre
18. 11. 2021 12.42
Beloruski mediji poročajo, da so vsi migranti zapustili zasilna taborišča, ki so jih sami postavili na meji s Poljsko, saj so jih oblasti premestile v centre za begunce. Minsk želi s tem ublažiti krizo, ki jo je spodbujal tudi predsednik Aleksander Lukašenko. Poljske varnostne sile pa so ponoči pridržale skupino okoli 100 migrantov, ki so skušali iz Belorusije vstopiti na Poljsko, je sporočilo poljsko obrambno ministrstvo. Beloruske oblasti medtem pripravljajo dodatne centre za bivanje migrantov.
Poljske obmejne sile uporabile solzivec in vodne topove, huje ranjen policist
16. 11. 2021 10.48
Na meji med Poljsko in Belorusijo je prišlo do incidenta, v katerem je bil huje poškodovan policist. Poljska vojska je na meji uporabila solzivec, Rusija pa se je že ostro odzvala. Poljsko obrambno ministrstvo je sicer beloruske varnostne organe obtožilo, da so poškodovali ograjo na meji med državama in tako migrantom omogočili nezakonit prehod meje. Ob tem je na Twitterju objavilo tudi videoposnetek, na katerem je videti, kako na beloruski strani meje oseba v vojaški uniformi odstranjuje ograjo. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je opozoril, da je treba za vsako ceno preprečiti morebitno nasilno konfrontacijo v migrantski krizi na belorusko-poljski meji.
Volkovi v kočevskih gozdovih pred kamero pokazali svojo nežno plat
12. 11. 2021 06.00
Raziskovalec na gozdraskem oddelku ljubljanske biotehnične fakultete in sodelavec pri projektu doseljevanja risov LIFE Lynx Lan Hočevar je imel veliko srečo, da je pred kamero, nastavljeno v kočevskem gozdu, 'zaplesal' goteniški trop volkov. Kamera je bila sicer namenjena opazovanju risov, a so naposled svojo nežno plat pred njo pokazali volkovi.
Nezakonit rave v enem največjih zapuščenih jugoslovanskih bunkerjev v Sloveniji
06. 11. 2021 07.00
Skrivni bunker na obrobju Ljubljane, ki je javnosti manj poznan, je eden največjih v državi in je nastal zaradi zaščite političnega vodstva. Velikost presega tistega v Kočevju, a uporabljen ni bil nikoli, čeprav je po 70 letih še vedno v odličnem stanju. Poleg je še eden, nedokončan, a zgodba glavnega bunkerja je vsaj tako nenavadna, kot je zanimiva, saj praktično nihče ni vedel, kako velik je ta objekt (oziroma sploh niso vedeli zanj), in je nekako pristal v zasebni lasti. In zdaj, po vsem tem času, je skrit v gozdovih gostil nezakonito rejversko zabavo.
Treecelet: slovenski projekt, ki je po vsem svetu zasadil prek 350.000 dreves
03. 11. 2021 18.49
Če govorimo o proizvajalcih kisika, čistilcih zraka in habitatu za številne živalske vrste, seveda govorimo o gozdovih, skupinah dreves, ki so se v zadnjih desetletjih zaradi deforestacije po svetu opazno skrčile. Politični veljaki so v Glasgowu v torek resda dosegli načelni dogovor, da bodo krčenje gozdov ustavili do leta 2030. Ali jim bo uspelo ali pa gre le za prazne besede, je drugo vprašanje. K dejanjem pa je že pred časom prešel Treecelet – že zdaj so območja po svetu, ki so v preteklosti podlegla sečnji, znova zelena. Kaj vse lahko naredimo, da bi okolje ohranili čim bolj čisto?