gradnjo
Mercator izbran na razpisu za gradnjo hipermarketa v Novi Gorici
04. 01. 1999 16.32
Hipermarket v industrijski coni Mebla v Kromberku pri Novi Gorici bo predvidoma gradil ljubljanski Mercator. Razpisna komisija je omenjeno odločitev sprejela zadnji dan starega leta, vendar pa ta še ni dokončna, saj se lahko Mercatorjev tekmec, francoska trgovska družba Leclerc, v osmih dneh od prejema sklepa pritoži na odločitev komisije.
Krka bo gradila v Rusiji
02. 01. 1999 11.30
Novomeška Krka v letu 1999 načrtuje vsaj tolikšen promet kot lani. Maksimalne rezultate nameravajo po besedah predsednika uprave Miloša Kovačiča doseči na trgih nekdanje Jugoslavije, v državah Cefte, prizadevali pa si bodo tudi za povečanje prodaje v srednjeevropskih državah in na Zahodu. ''Ne glede na razmere v Rusiji bo Krka letos začela gradnjo manjšega proizvodno- distribucijskega obrata v predmestju Moskve,'' je med drugim dejal Kovačič.
Terme Čatež letos uspešno
21. 12. 1998 17.12
V Termah Čatež so letos dosegli načrtovane rezultate. V prvih enajstih mesecih so zabeležili 602 milijona tolarjev bruto dobička, kar je 11,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Indija bo namenila 28 milijard dolarjev za gradnjo cest
18. 12. 1998 08.24
Indijska vlada bo ustanovila poseben fond za financiranje izgradnje avtomobilskih cest, je izjavil indijski premier. Indija bo tako v naslednjih 20 letih namenila 28 milijard dolarjev za izgradnjo 12.000 kilometrov avtomobilskih cest. Ob tem je indijski premier najavil izgradnjo 7000 kilometrov dolgega cestnega križa, ki bo povezoval Kašmir na severu z Kanjakumarijem na jugu ter Silčaro na vzhodu z Sauraštrom na zahodu Indije. Gradnja novih cest je nujno potrebna, saj je večina od 162.000 kilometrov cest po Indiji v tako slabem stanju, da se izvozniki upravičeno pritožujejo, da ne morejo prepeljati blaga od tovarn do pristanišč ali letališč.
So tudi Avstralci segli v žep za OI?
16. 12. 1998 13.16
Organizatorji olimpijskih iger leta 2000 v Sydneyu so zanikali, da so svoje OI dobili tudi s pomočjo podkupnin. Avstralski mediji pa so razkrili, da je tudi avstralski olimpijski komite (AOC) namenil denarna sredstva za darila predstavnikom mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), resda v precej manjših zneskih kot zloglasne ameriške šolnine v Salt Lake Cityju. Med drugim naj bi AOC podprl tudi gradnjo afriškega športnega centra v Canberri.
DZ začel že 30. izredno zasedanje
15. 12. 1998 15.12
Državni zbor (DZ) je začel že 30. izredno zasedanje, na katerem naj bi tudi sprejeli državni proračun za leto 1999. V dopolnjenem predlogu proračuna '99 vlade so glede na prvotni predlog odhodki višji za dobre dve milijardi tolarjev in znašajo 960,7 milijard tolarjev. Dopolnjen predlog proračuna predvideva na prihodkovni strani 930,8 milijard tolarjev in je za 2,1 milijarde tolarjev večji kot v prvotnem predlogu proračuna. Proračunski primanjkljaj je tudi v dopolnjenem predlogu proračuna za prihodnje leto ostal enak in je predviden v višini 29,8 milijard tolarjev. Vlada v dopolnjenem predlogu proračuna '99 predlaga povečanje skupnega obsega zadolževanja državne blagajne za 10,5 milijard tolarjev. Tako naj bi skupni obseg potrebnega zadolževanja za leto 1999 znašal 108,3 milijarde tolarjev.
EIB namenja posojilo za gradnjo avtoceste v Romuniji
08. 12. 1998 08.39
Evropska investicijska banka bo Romuniji odobrila posojilo v višini 250 milijonov dolarjev za gradnjo avtoceste med Bukarešto in črnomorskim pristaniščem Konstanca, je sporočil romunski prometni minister Traian Basescu. Kredit bo dodeljen za dobo 20 let, s petletnim odlogom plačila, sredstva pa naj bi se začela črpati leta 2000. Romunija je že v začetku prejšnjega desetletja pripravila program modernizacije 250 kilometrske omenjene poti, vendar so z deli zaradi pomanjkanja denarja kmalu prenehali.
Madridu bodo gradili podzemne avtoceste
02. 12. 1998 08.56
V španski prestolnici bodo v prihodnjih letih zgradili mrežo podzemnih avtocest, s katerimi naj bi rešili vse hujše prometne zagate. Po načrtih mestne uprave in španske vlade naj bi v dvanajstih predorih, ki naj bi potekali v globini 50 metrov, zgradili skupno 100 kilometrov avtocest, ki bi se iz mestnega središča v obliki zvezde oddaljevale proti obrobju in se tu priključile na osempasovno krožno obvoznico.
Podpisali pogodbo za gradnjo avtoceste Višnja Gora - Bič
30. 11. 1998 16.18
Družba za avtoceste (DARS) je danes s tremi domačimi gradbenimi podjetji sklenila pogodbo za gradnjo 11,2 kilometra dolgega avtocestnega odseka med Višnjo Goro in Bičem. Pogodba z ljubljanskim SCT kot vodilnim partnerjem v skupnem nastopu s Primorjem iz Ajdovščine ter GIZ Gradisom iz Ljubljane obsega izgradnjo trase avtoceste in premostitvenih objektov ter ureditev vodotokov in zadrževalnikov. Vrednost danes oddanih del znaša 5,98 milijarde tolarjev, rok za dokončanje del pa je 14 mesecev od uvedbe izvajalcev v delo.
Avstrijci gradijo prvo jeklarno v Kuvajtu
26. 11. 1998 08.05
Vodilni avstrijski proizvajalec jekla Voest-Alpine bo prihodnji mesec začel z gradnjo prve jeklarne v Kuvajtu. Jeklarna, vredna 58,5 milijonov dolarjev, bo poslovala z imenom United Steel Industrial Company in bo letno proizvedla 450.000 ton jekla. Proizvodnja v novi jeklarni kuvajtskih in iranskih lastnikov naj bi stekla čez 22 mesecev, v prvem obdobju obratovanja pa naj bi proizvedla 300.000 ton jekla na leto.
Nov muzej moderne in sodobne umetnosti v Strasbourgu
19. 11. 1998 11.04
V Strasbourgu je francoska ministrica za kulturo Catherine Trautmann nedavno odprla nov muzej moderne in sodobne umetnosti, pred letom 2000 zadnjo od velikih projektov v Franciji, namenjenih moderni umetnosti. Razkošno poslopje iz kamna in stekla so zgradili po načrtih arhitekta Adriena Fainsilberja, za gradnjo, ki je potekala pet let, pa je bilo potrebnih 235 milijonov frankov (44 milijonov dolarjev). Muzej stoji med zgodovinsko četrtjo La Petite France in strasbourško železniško postajo. Muzej ponuja pregled umetnosti od leta 1870 do danes. V pritličju so ob začasnih razstavah predstavljeni umetniški tokovi ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, med njimi pa najdemo dela umetnikov, kot so Gaugain, Picasso in Klimt, pa tudi slikarja iz Alzacije Jean-Hans Arp in Gustav Dore. V prvem nadstropju je na ogled sodobna umetnost, muzej pa ponuja tudi zbirko fotografij ter risb in grafik, predavalnico in knjižnico s 65.000 deli.
Obuči predstavil načrt za zagon gospodarstva
16. 11. 1998 11.02
Japonski premier Keizo Obuči je danes predstavil paket ukrepov za oživitev gospodarstva, v katerega bo vlada vložila 23.000 milijard jenov (190 milijard dolarjev), da bi tako končali recesijo drugega najmočnejšega svetovnega gospodarstva.
Pariz leta 2000 ne bo dobil novega Eifflovega stolpa
12. 11. 1998 11.48
Pariz v nasprotju z napovedmi ob praznovanju leta 2000 zaradi finančnih težav še ne bo dobil novega Eifflovega stolpa. Trije arhitekti so si namreč zamislili nov stolp, imenovan Zemljin stolp (La Tour de la Terre), ki bi bil visok 200 metrov (Eifflov stolp meri 319 metrov), postavili pa naj bi ga v vzhodnem delu Pariza, v 13. okrožju, kjer so zgradili že futuristično Francosko nacionalno knjižnico.
V Madridu bodo razširili Muzej Prado
12. 11. 1998 11.29
V Madridu bodo po načrtu španskega arhitekta Rafaela Monea razširili Muzej Prado. Projekt, vreden približno 400 milijonov mark, med drugim predvideva steklen hodnik med glavnim poslopjem muzeja ter nekdanjim samostanom sosednje Cerkve Sv. Hieronima, kjer naj bi v petih nadstropjih uredili dodatne razstavne prostore, delavnice, prireditvene sobane in knjižnico.
Izraelci že kršijo dogovore
12. 11. 1998 09.14
Uradni Washington je pozdravil odločitev vlade v Tel Avivu o sprejemu začasnega izraelsko-palestinskega sporazuma. Državna sekretarka Madeleine Albright je izrazila zadovoljstvo nad tem korakom izraelske vlade ter poudarila, da pričakuje kar najhitrejšo uresničitev sporazuma.
Kitajska načrtuje izgradnjo novih rafinerij
05. 11. 1998 08.21
Kitajska načrtuje gradnjo novih rafinerij nafte in izboljšanje kakovosti in ponudbe svojih derivatov, je napovedal minister za energijo Li Yongwu.
Iskra Avtoelektrika odpira novo lokacijo v Franciji
27. 10. 1998 13.37
Delniška družba Iskra Avtoelektrika iz Šempetra pri Novi Gorici, ki na francoskem trgu, kjer je navzoča že vrsto let, ustvari približno 18 odstotkov celotnega izvoza, bo popoldne v francoskem mestu Vannes blizu Nantesa ob atlantski obali odprla novo lokacijo. Slovesnosti ob odprtju naj bi se poleg vodstva družbe udeležili tudi slovenski veleposlanik v Franciji Jožef Kunič ter župana obeh mest, Nove Gorice in Vannesa.
Hewlett-Packard zapira 2500 delovnih mest
07. 10. 1998 08.02
Družba Hewlett-Packard namerava zmanjšati število zaposlenih za 2500 oz. za dva odstotka. Tako se je tudi ta veliki proizvajalec računalnikov, tiskalnikov in druge visokotehnološke opreme priključil seznamu družb s tega področja, ki z zniževanjem stroškov poskušajo kompenzirati posledice azijske krize in padca povpraševanja po osebnih računalnikih.
Pivovarna Union v Jordaniji
05. 10. 1998 16.13
Sredi letošnjega leta je Pivovarna Union pričela z rednim izvozom svojega piva v Kraljevino Jordanijo. Gre predvsem za izvoz svetlega piva Union ter union Pilsa, ki so ga v Jordanijo doslej izvozili že 255 tisoč pollitrskih pločevink, so sporočili iz Pivovarne Union.
Zasebna ruska naložba v romunsko naftno industrijo
28. 09. 1998 08.06
Romunski predsednik Emil Constantinescu in predsednik zasebne ruske naftne družbe Lukoil Vagit Alekperov sta v Bukarešti v soboto slovesno položila temeljni kamen tovarne motornega olja. Gradnjo tovarne pod okriljem rafinerije Petrotel, sto kilometrov severno od Bukarešte, ki naj bi stala štiri milijone dolarjev, bo v celoti plačala ruska družba Lukoil, ki je že večinski lastnik delnic rafinerije Petrotel.
Motorola ustavila gradnjo tovarne čipov
22. 09. 1998 08.47
Družba Motorola je že četrti veliki proizvajalec elektronike, ki se je septembra zaradi poslabšanja razmer v svetovni industriji polprevodnikov odločil za zapiranje tovarne v ZDA. Motorola je sprejela odločitev, da ustavi gradnjo tovarne v Virginiji, v katero je nameravala vložiti tri milijarde dolarjev, prav tako pa v zraku visijo načrti za izgradnjo drugih tovarn za proizvodnjo integriranih vezij. Val zapiranj tovarn je posledica 70-odstotnega znižanja cene spominskih čipov zaradi prevelike ponudbe. Pocenitev je Motorolo še posebej prizadela, saj ji polprevodniški sektor prinaša kar četrtino vseh prihodkov.
Vjesnik: Če Slovenci želijo JEK zase, jim pripadajo tudi radioaktivni odpadki
17. 09. 1998 15.39
Zagrebški Vjesnik v zadnji številki piše, da bi morali vsi lastniki jedrskih elektrarn poskrbeti tudi za njene radioaktivne odpadke. Jedrska elektrarna Krško bo do konca svojega delovanja in razgradnje ''pridelala'' približno 18.000 kvadratnih metrov radioaktivnih odpadkov in v primeru, da bi Hrvaška zaradi kakršnegakoli razloga izgubila pravice do solastništva, bi Slovencem ostali tudi vsi ti odpadki.
Zelena luč za novo japonsko jedrsko centralo
04. 09. 1998 08.59
Japonska vlada je prvič po desetih letih dovolila gradnjo nove jedrske centrale, saj želi s tem povečati delež jedrske energije v električni industriji in prispevati k zmanjšanju učinka tople grede. Jedrsko centralo Higashidori-1 naj bi začeli graditi decembra, delovati pa naj bi začela predvidoma julija 2005.
Kitajska vztraja pri napovedi o osemodstotni gospodarski rasti
03. 09. 1998 11.03
Kitajska je danes ponovila, da bo kljub katastrofalnim poplavam, ki že dva meseca pustošijo po državi, uresničila osemodstotno gospodarsko rast, ki si jo je zastavila za letošnje leto.
Evropska skupnost svari Izrael, naj preneha z gradnjo na Golanskem višavju
27. 08. 1998 12.54
Evropska skupnost je včera opozorila Izrael, naj ne širi stanovanjskih naselij na Golanskem višavju, saj bi s tem postavil pod vprašaj svojo odločenost za mirovni proces na srednjem vzhodu. Golansko višavje, ki je prej pripadalo Siriji, je Izrael zasedel leta 1967.
V veljavi odredbi v zvezi s popotresno obnovo objektov
24. 08. 1998 14.53
Konec preteklega tedna sta stopili v veljavo odredbi o cenah in normativih za določanje cen projektne dokumentacije za popotresno obnovo objektov ter za določanje cen gradbenih del za omenjeno obnovo objektov. Obe odredbi je izdalo ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Prva odredba predpisuje najvišje cene projektne in druge dokumentacije, ki jo je treba predložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja oz. enotnega dovoljenja za gradnjo pri popotresni obnovi objektov in projektne dokumentacije za izvedbo rekonstrukcij oz. nadomestitev teh objektov. Predpisuje tudi normative za določanje teh cen. Druga odredba predpisuje najvišje cene tistih splošnih in zaključnih gradbenih in inštalacijskih del, potrebnih za rekonstrukcijo in nadomestitev objektov na območju popotresne obnove, in normative za določanje teh cen.
Podpisali pogodbo za prvo fazo gradnje obvoznice Lendava
20. 08. 1998 14.48
Družba za avtoceste (DARS) je danes z ljubljanskim gradbenim podjetjem GIZ Gradis iz Ljubljane in njegovimi člani Gradis Inženiring iz Ljubljane ter Gradis nizke gradnje iz Maribora podpisala pogodbo o izgradnji prve faze obvoznice Lendava. Vrednost gradbenih in instalacijskih del po pogodbi, ki so jo sklenili danes, je 1,235 milijarde tolarjev. Pogodbeni rok za dokončanje del je deset mesecev. Obvoznica Lendava je dolga 6,8 km in je v prvi fazi gradnje projektirana kot dvopasovna cesta, rezervirana za motorni promet. Pričakovati je, da bodo z gradnjo začeli že v prihodnjih dneh, tako da bi bila prva dva pasova za promet prevozna predvidoma do poletja prihodnje leto.
Gorenje povečuje prodajo
20. 08. 1998 13.41
Slovenski proizvajalec gospodinjskih aparatov in bele tehnike Gorenje je danes sporočil, da je povečal svojo prodajo v prvih šetih mesecih tega leta za 17 odstotkov na skupno 343 milijonov nemških mark.
Volkswagen bo razširil tovarno v Moselu
07. 08. 1998 07.52
Nemški avtomobilski koncern Volkswagen namerava v prihodnje razširiti tovarno v Moselu, v vzhodni Nemčiji, za katero bo namenil 20 milijonov nemških mark. V tem mestu naj bi poleg že obstoječih zmogljivosti izgradili še eno proizvodno halo, v kateri bodo zaključevali dela na vozilih, namenjenih za izvoz. Z gradnjo omenjenega objekta naj bi začeli v septembru letos, dela pa bodo predvidoma končana v začetku prihodnjega leta, navajajo predstavniki omenjenega podjetja.
Britansko podjetje bo na Madžarskem gradilo elektrarno
29. 07. 1998 10.59
Britansko gradbeno podjetje Tarmac PLC je od ameriškega podjetja AES Corp. dobilo naročilo za gradnjo elektrarne v madžarskem mestu Kazincbarcika v vrednosti 166 milijonov dolarjev. Gradnja naj bi se začela naslednjo pomlad in se končala leta 2001. 150-megavatno elektrarno bo britansko podjetje gradilo v kooperaciji s finsko družbo Foster Wheeler.