gradnjo
Minister Bergauer jutri na Bavarskem
07. 03. 1999 09.45
Delegacija ministrstva za promet in zveze pod vodstvom ministra Antona Bergauerja bo jutri odpotovala na delovni obisk v Muenchen. Z gostiteljem, državnim sekretarjem za gospodarstvo, promet in tehnologijo dežele Bavarske Hansom Spitznerjem, bo izmenjala podatke s področij transportne infrastrukture in prometne politike.
Krko obiskal veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji
02. 03. 1999 16.54
Novomeško farmacevtsko družbo sta danes obiskala ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov in gospodarski predstavnik Ruske federacije v Sloveniji Vječeslav Dimitrijev. Predsednik uprave Krke Miloš Kovačič je s sodelavci gostoma predstavil delovanje podjetja, dolgoletno navzočnost Krke na ruskem tržišču in zastavljene načrte. Spregovoril pa je tudi o nedavno dobljenem patentnem sporu v Ruski federaciji.
Podpisali pogodbo za gradnjo železnice med Slovenijo in Madžarsko
01. 03. 1999 16.29
Slovenske železnice so danes s tremi domačimi gradbenimi podjetji podpisale pogodbo za gradnjo slovenskega dela železniške povezave z Madžarsko. Izvajalec del SCT Ljubljana bo s pogodbenima partnerjema Primorjem iz Ajdovščine in GIZ Gradisom iz Ljubljane v obdobju od letošnjega marca do konca leta 2000 zagradil 24,5 kilometra nove proge na relaciji Puconci-Hodoš-državna meja. Vrednost gradnje proge je 11 milijard tolarjev, Slovenske železnice pa so zanjo z državnim poroštvom najele posojilo pri konzorciju slovenskih bank.
Marca podpis pogodbe o začetku gradnje železniške povezave z Madžarsko
24. 02. 1999 17.10
Predstavniki Slovenskih železnic (SŽ) in konzorcij podjetij SCT, Primorje in GIZ Gradis bodo 1. marca podpisali pogodbo o gradnji slovenskega dela železniške povezave z Madžarsko, so sporočili iz SŽ. Progo bodo začeli graditi marca letos, predvidoma pa bo zgrajena do konca leta 2000. Vrednost gradnje znaša nekaj manj kot 11 milijard tolarjev.
Radodarni Mel Gibson
20. 02. 1999 09.21
Hollywoodski igralec Mel Gibson je igralski šoli, ki jo je nekoč obiskoval, podaril 640.000 dolarjev. Novico je nedavno sporočil Avstralski nacionalni inštitut za dramske umetnosti ob 40. obletnici svojega obstoja. Gibson, ki je odraščal v Avstraliji, kamor so se njegovi starši priselili iz ZDA, je šolo obiskoval od leta 1977 do leta 1980. The Daily Telegraph je zapisal, da bo šola denar namenila za gradnjo novega gledališča, filmskega in televizijskega studia in knjižnice.
Lennon bo dobil svoj muzej
18. 02. 1999 08.41
V osrednji japonski prefekturi Saitama bodo zgradili muzej, posvečen ubitemu pop-idolu Johnu Lennonu, legendarnemu pevcu in kitaristu skupine The Beatles. Muzej bo nameščen na 2000 kvadratnih metrih hale imenovane Super arena Saitame, ki naj bi bila zgrajena do druge polovice prihodnjega leta. Namen naj bi bil poskrbeti, da v prihodnjem stoletju ne bo zbledel spomin na Lennona, njegovo gradnjo pa podpira tudi njegova vdova Yoko Ono.
Slepi kolesarji bodo pomagali študentskim kolegom
08. 02. 1999 09.16
40 slepih tajskih kolesarjev, starih od 10 do 23 let, namerava prekolesariti več kot 500 kilometrov dolgo pot, da bi tako zbrali pomoč za svoje prijatelje, je poročal tajski časnik The Bangkok Post. Skupina bo maraton začela na meji med Tajsko in Laosom, v Bangkok pa naj bi prispela na Valentinovo (14. februarja). V prvem tovrstnem podvigu na Tajskem bodo študentje kolesarili na tandemih. Kolesa bodo vozili slabovidni študenti, popolnoma slepi pa bodo sedeli za njimi. Z omenjenim podvigom želijo študentje zbrati denar za gradnjo treh šol za slepe na najrevnejšem območju države, ki leži na severovzhodu Tajske. Zaradi gospodarske krize je namreč država pomoč slepim in slabovidnim precej oklestila. Kolesarje bo na njihovi poti spremljalo šest prostovoljcev iz Avstralskega združenja za slepe. Kolesa so študentom podarile skupine iz Tajske in Nizozemske.
Kmalu začetek gradnje železniške proge proti Madžarski
06. 02. 1999 13.09
Gradnja proge proti Madžarski se bo po besedah direktorja Slovenskih železnic Marjana Rekarja verjetno lahko začela marca, rok izgradnje povezave pa je 15. december 2000. Ne glede na zaplete, ki jih je povzročila pritožba enega od ponudnikov za gradnjo, naj bi bila odločitev o začetku gradnje znana v desetih dneh, čemur bo sledil podpis pogodbe, je Rekar povedal v pogovoru za januarsko številko Nove proge, glasila Slovenskih železnic.
Deutsche Bank financirala gradnjo Auschwitza
04. 02. 1999 17.53
Največja nemška banka Deutsche Bank AG je dajala posojila podjetjem, ki so bila vključena v projekt gradnje koncentracijskega taborišča Auschwitz med drugo svetovno vojno, je povedal zgodovinar Deutsche Bank Manfred Pohl. To dejstvo so razkrili nedavno odkriti dokumenti. >>Ob preučevanju kreditnih arhivov smo ugotovili, da so imele nekatere veje banke kreditne povezave z lokalnimi podjetji, ki so gradile taborišče Auschwitz<<, je še povedal Pohl.
Pariška nacionalna knjižnjica bo precej dražja
21. 01. 1999 10.22
Nova pariška nacionalna knjižnjica, več milijard vreden projekt preminulega nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitteranda, bo očitno še dražja, kot je kazalo sprva. Načrtovani stroški gradnje, ki znašajo okoli 2,4 milijarde mark, po trditvah finančnih revizorjev najbrž ne bodo zadostovali za celotno izpeljavo načrta. Še posebej pereče je vprašanje namestitve računalniškega sistema, ki naj bi po navedbah revizorjev zamujalo za najmanj pet let. Sicer knjižico postopoma odpirajo že od leta 1995, vendar pa so revizorji, ki so te dni poročilo o poteku gradnje knjižnice poslali Mitterandovemu nasledniku Jacquesu Chiracu, opozorili na ''številne anomalije in druge probleme tehnične narave''. Tudi letni stroški obratovanja kar za 300 milijonov mark presegajo načrtovane. Sicer je knjižnjica, ki nosi Mitterandovo ime, najdražji projekt nekdanjega francoskega predsednika, ki se je v obdobju svojega predsednikovanja v letih 1981 in 1995 v zgodovino zapisal tudi z gradnjo nove opere, piramide pred Louvrom in novim slavolokom zmage v sodobni pariški četrti La Defense.
Krka gradi sodobni tabletni obrat
20. 01. 1999 17.56
V farmacevtskem podjetju Krka nadaljujejo z gradnjo tabletnega obrata Notol. Gre za največjo investicijo podjetja doslej, v gradnjo Notola naj bi tako letos vložili približno 25 milijonov nemških mark. Večino del naj bi izvajalci skupaj s Krkinimi strokovnjaki opravili že letos, dela pa se bodo nadaljevala tudi v letu 2000.
Razstava Košček Pariza slikarke Ane Cajnko v galeriji ZDSLU
13. 01. 1999 14.36
V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani bodo jutri, 14. januarja, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Ane Cajnko z naslovom Košček Pariza. Na ogled bodo dela v mešani tehniki na platnu in papirju ter kolaž. V njih Cajnkova nadaljuje svoje likovno razmišljanje, ki ga je kritika skoraj enotno videla na meji med predmetnim in abstraktnim.
V Tokiju gradijo največji vrtiljak na svetu
13. 01. 1999 09.18
Prav na potresno najnevarnejšem predelu Japonske v tem trenutku gradijo največji vrtiljak na svetu, katerega premer znaša 100 metrov, je v internetni izdaji sporočil japonski časnik Nihon Keizai Shimbun. Poleg ogromnega premera je treba dodati še ogrodje, katerega najvišja točka bo ležala na višini 115 metrov. Japonci upajo, da bodo z vrtiljakom prišli v Guinessovo knjigo rekordov.
Petrovietnam povečuje količino načrpane nafte
10. 01. 1999 09.24
Vietnamska naftna družba Petrovietnam namerava letos načrpati 14,6 milijona ton surove nafte in 1,3 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. Družba, ki je v državni lasti, je največji vietnamski neto izvoznik, saj je lani na tujih trgih prodala večino od 12,3 milijona ton načrpane nafte, pri tem pa ustvarila 1,3 milijarde dolarjev prihodkov. Decembra lani je vietnamska vlada odobrila gradnjo prve rafinerije v državi, zaupali pa so jo mešanemu vietnamsko-ruskemu podjetju. Sicer Vietnam vse izdelke iz nafte uvaža.
Leclerc se ne bo pritožil
07. 01. 1999 13.28
Francoska trgovska družba Leclerc, ki se je potegovala za gradnjo hipermarketa v industrijski coni Mebla v Kromberku pri Novi Gorici, se ne namerava pritožiti na odločitev komisije, ki je na javnem razpisu izbrala Leclercovega tekmeca, družbo Mercator, je povedal Tone Valas, direktor investicijske družbe Sopic.
Mercator izbran na razpisu za gradnjo hipermarketa v Novi Gorici
04. 01. 1999 16.32
Hipermarket v industrijski coni Mebla v Kromberku pri Novi Gorici bo predvidoma gradil ljubljanski Mercator. Razpisna komisija je omenjeno odločitev sprejela zadnji dan starega leta, vendar pa ta še ni dokončna, saj se lahko Mercatorjev tekmec, francoska trgovska družba Leclerc, v osmih dneh od prejema sklepa pritoži na odločitev komisije.
Krka bo gradila v Rusiji
02. 01. 1999 11.30
Novomeška Krka v letu 1999 načrtuje vsaj tolikšen promet kot lani. Maksimalne rezultate nameravajo po besedah predsednika uprave Miloša Kovačiča doseči na trgih nekdanje Jugoslavije, v državah Cefte, prizadevali pa si bodo tudi za povečanje prodaje v srednjeevropskih državah in na Zahodu. ''Ne glede na razmere v Rusiji bo Krka letos začela gradnjo manjšega proizvodno- distribucijskega obrata v predmestju Moskve,'' je med drugim dejal Kovačič.
Terme Čatež letos uspešno
21. 12. 1998 17.12
V Termah Čatež so letos dosegli načrtovane rezultate. V prvih enajstih mesecih so zabeležili 602 milijona tolarjev bruto dobička, kar je 11,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Indija bo namenila 28 milijard dolarjev za gradnjo cest
18. 12. 1998 08.24
Indijska vlada bo ustanovila poseben fond za financiranje izgradnje avtomobilskih cest, je izjavil indijski premier. Indija bo tako v naslednjih 20 letih namenila 28 milijard dolarjev za izgradnjo 12.000 kilometrov avtomobilskih cest. Ob tem je indijski premier najavil izgradnjo 7000 kilometrov dolgega cestnega križa, ki bo povezoval Kašmir na severu z Kanjakumarijem na jugu ter Silčaro na vzhodu z Sauraštrom na zahodu Indije. Gradnja novih cest je nujno potrebna, saj je večina od 162.000 kilometrov cest po Indiji v tako slabem stanju, da se izvozniki upravičeno pritožujejo, da ne morejo prepeljati blaga od tovarn do pristanišč ali letališč.
So tudi Avstralci segli v žep za OI?
16. 12. 1998 13.16
Organizatorji olimpijskih iger leta 2000 v Sydneyu so zanikali, da so svoje OI dobili tudi s pomočjo podkupnin. Avstralski mediji pa so razkrili, da je tudi avstralski olimpijski komite (AOC) namenil denarna sredstva za darila predstavnikom mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), resda v precej manjših zneskih kot zloglasne ameriške šolnine v Salt Lake Cityju. Med drugim naj bi AOC podprl tudi gradnjo afriškega športnega centra v Canberri.
DZ začel že 30. izredno zasedanje
15. 12. 1998 15.12
Državni zbor (DZ) je začel že 30. izredno zasedanje, na katerem naj bi tudi sprejeli državni proračun za leto 1999. V dopolnjenem predlogu proračuna '99 vlade so glede na prvotni predlog odhodki višji za dobre dve milijardi tolarjev in znašajo 960,7 milijard tolarjev. Dopolnjen predlog proračuna predvideva na prihodkovni strani 930,8 milijard tolarjev in je za 2,1 milijarde tolarjev večji kot v prvotnem predlogu proračuna. Proračunski primanjkljaj je tudi v dopolnjenem predlogu proračuna za prihodnje leto ostal enak in je predviden v višini 29,8 milijard tolarjev. Vlada v dopolnjenem predlogu proračuna '99 predlaga povečanje skupnega obsega zadolževanja državne blagajne za 10,5 milijard tolarjev. Tako naj bi skupni obseg potrebnega zadolževanja za leto 1999 znašal 108,3 milijarde tolarjev.
EIB namenja posojilo za gradnjo avtoceste v Romuniji
08. 12. 1998 08.39
Evropska investicijska banka bo Romuniji odobrila posojilo v višini 250 milijonov dolarjev za gradnjo avtoceste med Bukarešto in črnomorskim pristaniščem Konstanca, je sporočil romunski prometni minister Traian Basescu. Kredit bo dodeljen za dobo 20 let, s petletnim odlogom plačila, sredstva pa naj bi se začela črpati leta 2000. Romunija je že v začetku prejšnjega desetletja pripravila program modernizacije 250 kilometrske omenjene poti, vendar so z deli zaradi pomanjkanja denarja kmalu prenehali.
Madridu bodo gradili podzemne avtoceste
02. 12. 1998 08.56
V španski prestolnici bodo v prihodnjih letih zgradili mrežo podzemnih avtocest, s katerimi naj bi rešili vse hujše prometne zagate. Po načrtih mestne uprave in španske vlade naj bi v dvanajstih predorih, ki naj bi potekali v globini 50 metrov, zgradili skupno 100 kilometrov avtocest, ki bi se iz mestnega središča v obliki zvezde oddaljevale proti obrobju in se tu priključile na osempasovno krožno obvoznico.
Podpisali pogodbo za gradnjo avtoceste Višnja Gora - Bič
30. 11. 1998 16.18
Družba za avtoceste (DARS) je danes s tremi domačimi gradbenimi podjetji sklenila pogodbo za gradnjo 11,2 kilometra dolgega avtocestnega odseka med Višnjo Goro in Bičem. Pogodba z ljubljanskim SCT kot vodilnim partnerjem v skupnem nastopu s Primorjem iz Ajdovščine ter GIZ Gradisom iz Ljubljane obsega izgradnjo trase avtoceste in premostitvenih objektov ter ureditev vodotokov in zadrževalnikov. Vrednost danes oddanih del znaša 5,98 milijarde tolarjev, rok za dokončanje del pa je 14 mesecev od uvedbe izvajalcev v delo.
Avstrijci gradijo prvo jeklarno v Kuvajtu
26. 11. 1998 08.05
Vodilni avstrijski proizvajalec jekla Voest-Alpine bo prihodnji mesec začel z gradnjo prve jeklarne v Kuvajtu. Jeklarna, vredna 58,5 milijonov dolarjev, bo poslovala z imenom United Steel Industrial Company in bo letno proizvedla 450.000 ton jekla. Proizvodnja v novi jeklarni kuvajtskih in iranskih lastnikov naj bi stekla čez 22 mesecev, v prvem obdobju obratovanja pa naj bi proizvedla 300.000 ton jekla na leto.
Nov muzej moderne in sodobne umetnosti v Strasbourgu
19. 11. 1998 11.04
V Strasbourgu je francoska ministrica za kulturo Catherine Trautmann nedavno odprla nov muzej moderne in sodobne umetnosti, pred letom 2000 zadnjo od velikih projektov v Franciji, namenjenih moderni umetnosti. Razkošno poslopje iz kamna in stekla so zgradili po načrtih arhitekta Adriena Fainsilberja, za gradnjo, ki je potekala pet let, pa je bilo potrebnih 235 milijonov frankov (44 milijonov dolarjev). Muzej stoji med zgodovinsko četrtjo La Petite France in strasbourško železniško postajo. Muzej ponuja pregled umetnosti od leta 1870 do danes. V pritličju so ob začasnih razstavah predstavljeni umetniški tokovi ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, med njimi pa najdemo dela umetnikov, kot so Gaugain, Picasso in Klimt, pa tudi slikarja iz Alzacije Jean-Hans Arp in Gustav Dore. V prvem nadstropju je na ogled sodobna umetnost, muzej pa ponuja tudi zbirko fotografij ter risb in grafik, predavalnico in knjižnico s 65.000 deli.
Obuči predstavil načrt za zagon gospodarstva
16. 11. 1998 11.02
Japonski premier Keizo Obuči je danes predstavil paket ukrepov za oživitev gospodarstva, v katerega bo vlada vložila 23.000 milijard jenov (190 milijard dolarjev), da bi tako končali recesijo drugega najmočnejšega svetovnega gospodarstva.
Pariz leta 2000 ne bo dobil novega Eifflovega stolpa
12. 11. 1998 11.48
Pariz v nasprotju z napovedmi ob praznovanju leta 2000 zaradi finančnih težav še ne bo dobil novega Eifflovega stolpa. Trije arhitekti so si namreč zamislili nov stolp, imenovan Zemljin stolp (La Tour de la Terre), ki bi bil visok 200 metrov (Eifflov stolp meri 319 metrov), postavili pa naj bi ga v vzhodnem delu Pariza, v 13. okrožju, kjer so zgradili že futuristično Francosko nacionalno knjižnico.
V Madridu bodo razširili Muzej Prado
12. 11. 1998 11.29
V Madridu bodo po načrtu španskega arhitekta Rafaela Monea razširili Muzej Prado. Projekt, vreden približno 400 milijonov mark, med drugim predvideva steklen hodnik med glavnim poslopjem muzeja ter nekdanjim samostanom sosednje Cerkve Sv. Hieronima, kjer naj bi v petih nadstropjih uredili dodatne razstavne prostore, delavnice, prireditvene sobane in knjižnico.
Izraelci že kršijo dogovore
12. 11. 1998 09.14
Uradni Washington je pozdravil odločitev vlade v Tel Avivu o sprejemu začasnega izraelsko-palestinskega sporazuma. Državna sekretarka Madeleine Albright je izrazila zadovoljstvo nad tem korakom izraelske vlade ter poudarila, da pričakuje kar najhitrejšo uresničitev sporazuma.