grede
Kitajska brez ozonu škodljivih snovi
10. 08. 2000 00.00
Kitajska je v desetih vejah industrije, tudi v avtomobilski in elektrotehnični, začela nadomeščati čistila, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi, je danes sporočilo kitajsko ministrstvo za okolje. Program bodo izpeljali v devetih letih. Tako nameravajo do leta 2004 opustiti uporabo ogljikovega tetraklorida, do leta 2009 pa še metilnega kloroforma in CFC. Klorofluoroogljiki (CFC) naj bi povzročali tanjšanje ozonskega plašča v atmosferi, ki zemljo ščiti pred ultravijoličnimi žarki. Slednji povzročajo nastanek kožnega raka in prispevajo h globalnemu segrevanju ozračja. Kitajska je od leta 1991, ko je podpisala mednarodni sporazum o prepovedi uporabe ozonu škodljivih snovi, zmanjšala njihovo proizvodnjo in uporabo za 50.000 ton.
Evropejce skrbi slabšanje okoljskih razmer
24. 11. 1999 19.25
Zaradi vse slabših okoljskih razmer je zaskrbljen vsak drugi državljan Evropske unije. Kot je pokazala danes v Bruslju objavljena javnomnenjska raziskava, se povzročena škoda okolju na lestvici problemov, ki najbolj pestijo unijine državljane, uvršča na šesto mesto in sicer za nasiljem, zdravstvenimi problemi, brezposelnostjo, revščino in mamili.
Povprečne temperature višje za 2 stopinji
16. 09. 1999 21.38
Po mnenju strokovnjakov se bodo povprečne letne temperature v naslednjih 50 letih zvišale predvidoma do največ dve stopinji Celzija. To oceno je predstavil metereolog Maurice Blackmon z ameriškega centra za raziskovanje ozračja na mednarodni konferenci o podnebju v Hamburgu.
Za zaprtje jedrskih elektrarn
03. 09. 1999 09.19
Bodoča evropska komisarka za okolje Margot Wallstroem se je med današnjim zaslišanjem pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta zavzela za postopno nadomeščanje jedrske energije z obnovljivimi viri energije. Pri tem bi po njenem mnenju morali najti ''pragmatično rešitev'', ki bi upoštevala konkurenčnost in ohranjanje delovnih mest. V zvezi s širitvijo EU pa je Wallstroemova zahtevala premišljeno zapiranje nevarnih jedrskih elektrarn v državah kandidatkah za članstvo v EU, ker širitev po njenem mnenju ne sme pripeljati do ''ekološkega dumpinga''.
Ministri EU za okolje terjajo več odgovornosti
09. 05. 1999 19.09
Ministri za okolje Evropske unije nameravajo na področju kemične industrije terjati več odgovornosti. Proizvajalce in predelovalce kemičnih snovi naj bi obvezali z izdelavo varnostnih ocen, s katerimi bi lahko ugotovili morebitne učinke na zdravje in okolje, je danes v Weimarju dejal nemški minister za okolje Juergen Trittin. V Weimarju je ta konec tedna potekalo neformalno srečanje ministrov za okolje držav petnajsterice.
V Buenos Airesu konferenca o podnebnih spremembah
02. 11. 1998 12.48
V Buenos Airesu se bo danes začela mednarodna konferenca o vprašanjih podnebnih sprememb, potekala pa bo do 13. novembra. Na njej bodo sodelovali predstavniki držav podpisnic Okvirne konvencije OZN, slovensko delegacijo, ki bo na konferenci od 7. novembra, pa bo vodil minister za okolje in prostor Pavel Gantar.
Mutiranje amazonskega pragozda zaradi onesnaženosti
24. 10. 1998 09.44
Amazonski pragozd, ki mu onesnaževanje in učinek tople grede očitno prija, vpijajoč ogromne količine oglikovega dioksida raste hitreje in višje, piše revija Science. To so ugotovili znanstveniki z univerz v angleškem Leedsu in škotskem Edinburghu, ki so preučevali rast 100.000 dreves amazonskega pragozda, zlasti v Braziliji. ''Upoštevaje vse vire onesnaževanja, izgorevanja goriva in gozdne požare bi moralo biti v zraku danes dvakrat več ogljikovega dioksida, kot ga je zdaj. Zdi se, kot da nekaj vpije milijone ton ogljikovega dioksida iz ozračja vsako leto,'' pravi dr. Jadviner Malhi. To so po mnenju znanstvenikov verjetno drevesa. Rastline potrebujejo ogljikov dioksid za rast in če ga je v zraku več, bi lahko rastle hitreje, kot pognojene, pravi dr. Malhi. Amazonski pragozd naj bi po izračunih znanstvenikov vpil pol milijarde tone ogljikovega dioksida letno. Britanski znanstveniki pa so ugotovili, da se je biomasa pragozda v preteklih treh desetletjih povečala za 17 ton na hektar, kar pomeni, da je vsake pol hektara gozda vpilo še 20 ton ogljikovega dioksida več, je dodal znanstvenik Oliver Philips.
Danilo Tuerk v imenu Slovenije podpisal Kyotski protokol
22. 10. 1998 09.45
Veleposlanik in stalni predstavnik Republike Slovenije pri OZN Danilo Tuerk je v včeraj v imenu Republike Slovenije podpisal Kyotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah.
Konec posveta o segrevanju ozračja
18. 09. 1998 10.57
V Tokiu se je davi končal ministrski posvet o segrevanju ozračja pred bližnjo mednarodno konferenco o tem vprašanju, ki bo letos v Buenos Airesu.
Zelena luč za novo japonsko jedrsko centralo
04. 09. 1998 08.59
Japonska vlada je prvič po desetih letih dovolila gradnjo nove jedrske centrale, saj želi s tem povečati delež jedrske energije v električni industriji in prispevati k zmanjšanju učinka tople grede. Jedrsko centralo Higashidori-1 naj bi začeli graditi decembra, delovati pa naj bi začela predvidoma julija 2005.
Več vlažnih in sušnih predelov po vsem svetu
23. 08. 1998 09.37
Na Zemlji so se v zadnjih dvajsetih do tridesetih letih občutno povečala območja, ki so izredno vlažna ali izredno suha. Čeprav splošen trend ni močan, pa so raziskovalci ozračja ugotovili, da so se v Afriki in Aziji v zadnjih desetletjih povečala izjemno suha območja, v Evropi, Aziji in Evropi pa tako zelo suha kot tudi zelo vlažna območja. Kot je pokazala raziskava, ki bo objavljena v septembrski številki Geophysical Research Letters, so spremembe še posebej velike na območjih pod vplivom vremenskega pojava El Nino.
Rekordno segrevanje ozračja zahteva takojšnje ukrepe vlad
23. 07. 1998 10.56
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN Fred Eckhart je novinarje opozoril na visoko temperaturo v New Yorku ter na znanstvena poročila Programa OZN za okolje (UNEP), ki pravijo, da bo letošnje leto najbolj vroče v zgodovini. UNEP zato nujno zaproša vlade po svetu, da začnejo zmanjševati emisijo ogljikovega dioksida in drugih plinov, ki povzročajo učinek tople grede.
Bjerregaardova bo za EU podpisala protokol iz Kjota
29. 04. 1998 09.31
Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard bo danes v New Yorku v imenu Evropske unije podpisala protokol, sklenjen na lanskem svetovnem vrhu o podnebnih spremembah v Kjotu. Kot poudarjajo v Bruslju, je podpis vnovična potrditev želje EU, da v boju proti klimatskim spremembam zadrži vodilno vlogo. Evropska komisija ob priložnosti poudarja, da je treba za izpolnitev dogovorov iz Kjota o redukciji emisij strupenih plinov v ozračje storiti nadaljne korake. "Na globalni ravni se je treba precej bolj potruditi za zmanjšanje emisij, industrijsko razvite države pa morajo doseči viden napredek pri izpolnjevanju zavez iz protokola," pravijo na komisiji. Podpis protokola, po katerem naj bi se emisije strupenih plinov, ki povzročajo pojav tople grede, do leta 2010 zmanjšale za 10 odstotkov, je sicer nujen, a nezadosten korak - za njegovo veljavnost ga mora ratificirati 55 podpisnic. O uresničevanju zadanih ciljev bodo države razpravljale novembra letos, na zasedanju v Buenos Airesu.
Letos je mednarodno leto oceanov
07. 01. 1998 17.30
Svetovna meteorološka organizacija je danes v Ženevi spomnila, da so leto 1998 razglasili za leto oceanov. Oceani, ki pokrivajo kar 71 odstotkov planeta, so pomemben del podnebnega sistema, z razglasitvijo leta oceanov pa želijo javnost opozoriti na njihovo pomembno vlogo.
Dogovor v Kjotu
11. 12. 1997 11.07
Predstavniki 160 držav udeleženk konference o podnebnih spremembah v Kjotu so sprejeli dogovor, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje v industrijskih državah v povprečju za 5,2 odstotka. Države podpisnice bodo ciljno emisijo dosegle med leti 2008 in 2012, v primerjavi z letom 1990 pa naj bi se gibala od minus osem do plus deset odstotkov. Največ držav, med njimi tudi Slovenija, bodo izpust plinov, ki povzročajo učinek tople grede, zmanjšale za osem odstotkov, ZDA za sedem, Hrvaška za pet, medtem ko se v Rusiji, Ukrajini in Novi Zelandiji stopnja za zdaj ne bo zmanjšala. Norveška, Avstralija in Islandija pa bodo emisijo plinov lahko celo povečale.
Pogajanja v Kjotu še potekajo
09. 12. 1997 15.33
Industrijsko razvite države se na mednarodni konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki poteka v japonskem Kjotu, pogajajo o kompromisnem predlogu o 5-odstotnem zmanjšanju plinov z učinkom tople grede do leta 2010.Za zdaj ni znano, ali bo predlog veljal za tri ozračju škodljive pline, kot je predlagala Evropska unija, ali za šest plinov, za kar se zavzema ameriška stran. Na konferenci bodo ustanovili tudi neodvisni finančni sklad za pomoč deželam v razvoju.
Predlog o 5-odstotnem povprečnem zmanjšanju emisij plinov
09. 12. 1997 14.35
Raul Estrada, predsednik pogajalskega odbora na mednarodni konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v japonskem Kjotu, je danes predstavil predlog o 5-odstotnem povprečnem zmanjšanju emisije plinov z učinkom tople grede do leta 2010. Predlog zadeva tri in ne šest ozračju škodljivih plinov, kot so predlagale ZDA.
Razprava o emisijah toplogrednih plinov se še nadaljuje
08. 12. 1997 09.30
EU je na konferenci o podnebju v Kjotu znova zavrnila vsakršen predlog sporazuma, ki bi določal zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje po državah. Luksemburški minister za okolje Johny Lahure je odločno zavrnil takšen predlog, ki so ga dale ZDA, Japonska in države v razvoju, češ da ne prispeva k napredku pogajanj. Ameriški podpredsednik Al Gore pa je po telefonskem pogovoru s predsednikom Billom Clinotnom zatrdil, da bodo ZDA pokazale več prožnosti na pogajanjih v prizadevanju za zmanjšanje učinka tople grede.
Konferenca ZN o podnebnih spremembah v Kjotu
02. 12. 1997 09.51
Predsednik plenarnega odbora konference Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki se je sinoči začela v japonskem Kjotu, Argentinec Raul Oyela Estrada, je danes opozoril, da je ameriški predlog o t. i. nični emisiji leta 2010 premalo za to, da bi človeštvo pripeljali do umiritve oddajanja plinov, ki povzročajo učinke tople grede. Prvi pogajalec na konferenci pa je pozdravil odločitev Billa Clintona, da na sklepni del konference v Kjotu pošlje svojega podpredsednika Ala Gora. Gore bo na konferenci govoril v ponedeljek.