grožnje
Izraelci odpravili zaporo Ramale
13. 03. 2001 00.00
Izraelska vojska je zjutraj začela umikati zaporo Ramale, mesta s palestinsko samoupravo na Zahodnem bregu. Pod strogim nadzorom izraelskih vojakov je tako vnovič stekel cestni promet z mestom. Izraelska vojska je sporočila, da bodo temeljito pregledovanje vozil izvajali, dokler bodo iz Ramale dobivali grožnje palestinskih skrajnežev s terorističnimi napadi.
Kritika zapore Zahodnega brega in Gaze
12. 03. 2001 00.00
Popolna zapora Ramale in drugih mest na Zahodnem bregu, ki jo je včeraj ukazal izraelski premier Ariel Šaron, je danes v Izraelu naletela na kritiko. Ministri laburistične stranke so izrazili nezadovoljstvo, saj je Šaron ukazal okrepitev blokad, ne da bi se prej o tem posvetoval z zunanjim ministrom Šimonom Peresom, ki sicer temu ukrepu močno nasprotuje. Šaron je napovedal, da bodo takšni ukrepi doleteli vse palestinske skupnosti, iz katerih teroristi organizirajo svoje napade, drugod pa bo izraelska vojska odstranila del blokad in s tem olajšala prehode palestinskih delavcev in promet blaga.
Talibani uresničili grožnje
12. 03. 2001 00.00
Afganistanski Talibani so tudi v resnici uničili dva velikanska kipa Bude, izklesana v skalo. Predstavniki ZN so te informacije potrdili. Kipi naj bi bili za islam žaljivi. Doslej ni bilo na voljo fotografiranih dokazov, za CNN pa je lokalni fotograf posnel pričujoči posnetek. Muzeji in vlade po vsem svetu so upali, da bodo lahko rešili 53-metrske kipe Bude iz Bamiyana, ki so jih izklesali v tretjem stoletju po našem štetju. Uničenje so ob velikem trudu dokončali šele včeraj, je dejal talibanski minister za informiranje. Po njegovih besedah tako delo ni enostavno, saj dinamit in obstreljevanje z granatami nimata velikega učinka. Delegacija iz 55-članske Organizacije islamske konference je v afganistanskem mestu Kandahar v nedeljo neuspešno prepričevala Talibane, naj prenehajo z uničevanjem spomenikov. Annan se je včeraj v okviru svoje turneje po južni Aziji v Pakistanu srečal z afganistanskim zunanjim ministrom Vakilom Ahmedom Mutavakilom, ki je zavrnil Annanovo zahtevo, naj talibanski režim v Afganistanu ustavi uničenje dveh največjih kipov stoječih Bud na svetu v Bamijanu. Mutavakil je poudaril, da je uničenje predislamskih kipov in spomenikov notranja verska zadeva Afganistana in da od omenjenih kipov tako ali tako ni več ostalo veliko. Kljub uničevanju predislamskih kipov in spomenikov, ki ga v Afganistanu izvaja talibanski režim, je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan zahteval, da mednarodna skupnost ljudem v Afganistanu ponudi človekoljubno pomoč. V Afganistanu trenutno vlada najhujša suša v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predstavnikov ZN je na robu lakote skoraj 4 milijone ljudi. Annan je sicer dejal, da doslej še nobena država ni zavrnila pripravljenosti pomagati afganistanskemu prebivalstvu, vendar bo zaradi uničenja kipov še težje prepričati mednarodno skupnost za donacije. Annan je obiskal begunska taborišča blizu Peshawarja, v severnem Pakistanu, kjer je okoli 60.000 afganistanskih beguncev. V zadnjih šestih mesecih je v Pakistan prišlo okoli 170.000 novih beguncev. Skupaj jih je že okoli 2 milijona. Pakistan je medtem že zaprl meje med državama.
Cheney o politiki do Iraka
05. 03. 2001 00.00
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v pogovoru za televizijo CNN dejal, da bo predsednik George Bush kmalu pojasnil politiko ZDA do Iraka. "V ne preveč oddaljeni prihodnosti bomo sposobni razjasniti kaj je to, kar upamo, da lahko dosežemo v zvezi z Irakom," je dejal Cheney in s tem posredno potrdil, da ZDA nimajo jasne politike do Iraka. Cheney je potožil, da je nova administracija od nekdanje ameriške vlade glede Iraka nasledila zmešnjavo.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Schröcknadel odpovedal pokal narodov
08. 02. 2001 00.00
Predsednik avstrijske smučarske zveze Peter Schröcknadel je uresničil grožnje in zaradi zapletov in očitkov okrog slabe pripravljenosti ženske slalomske proge na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v St. Antonu odpovedal premierno tekmo Pokala narodov, ki bi morala biti od 16. do 18. marca v Saalbachu. O svoji odločitvi je obvestil tudi župana Saalbacha.
Harry Potter prepovedan
24. 01. 2001 00.00
Neka zasebna krščanska šola v avstralski zvezni državi Queensland je prepovedala, da bi v knjižnici hranili izvode priljubljenih otroških knjig o Harryju Potterju, ker naj bi bile preveč nasilne in nevarne.
Cohen predstavil poročilo o terorizmu
10. 01. 2001 00.00
Ameriški obrambni minister William Cohen je v Pentagonu predstavil poročilo skupine strokovnjakov o terorističnih grožnjah ameriškim enotam po svetu. Poročilo, ki so ga začeli sestavljati po terorističnem napadu na ameriški rušilec Cole v jemenskem Adenu 12. oktobra 2000, priporoča izboljšanje obveščevalne dejavnosti in sodelovanja med vladnimi agencijami ter jasna navodila ameriškim vojakom o terorističnih grožnjah. Cohen je menil, da bo v prihodnosti verjetno prihajalo do vse večjega števila terorističnih napadov na ameriške vojake po svetu, zato se bo potrebno nanje ustrezno pripraviti.
Podpisan pakt o skupni obrambi
31. 12. 2000 00.00
Ob koncu dvodnevnega vrhunskega srečanja držav članic Sveta za zalivsko sodelovanje so voditelji šestih monarhij - Saudske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Kuvajta Katarja, Bahrajna in Omana - v Manami podpisali pakt o skupni obrambi, o katerem so se dogovarjali več let.
Sprejet dogovor o vojaškem sodelovanju
28. 12. 2000 00.00
Iranska in ruska stran sta sporočili, da sta sprejeli dogovor o širšem vojaškem sodelovanju in preklicali veljavnost rusko-ameriškega sporazuma iz leta 1995, ki je prepovedoval Moskvi prodajo konvencionalnega orožja Iranu.
Bomba na sedežu ZN
07. 11. 2000 00.00
Mednarodne policijske sile na Kosovu so danes na glavnem sedežu misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) odkrile bombo. Policija ZN je sporočila, da so eksplozivno telo našli v eni od pisarn. Zaradi anonimne grožnje o podtaknjenih bombah so morali evakuirati tri stavbe ZN v Prištini.
V Temelinu zaradi okvare ustavili reaktor
27. 10. 2000 00.00
Nepravilnost v sistemu nadzora krožnih črpalk v primarnem krogu jedrske elektrarne Temelin je sinoči povzročila odpoved delovanja črpalk in ustavitev jedrskih reakcij v reaktorju, je danes sporočil tiskovni predstavnik te češke nuklearke Milan Nebesar. Odpoved črpalk ne predstavlja nobene grožnje za varnost jedrske elektrarne, reaktor so ustavili upravljavci, in ne avtomatski sistem, je poudaril Nebesar. Dejal je, da ameriška družba Westinghouse, ki elektrarni dobavlja sisteme za nadzor in varnost, že raziskuje vzroke za napako. Včeraj je bila temperatura vode v primarnem krogu 279 stopinj Celzija, je še dodal Nebesar.
Portugalci ne upajo igrati v Barceloni
26. 10. 2000 00.00
Portugalska nogometna zveza je odpovedala prijateljsko tekmo z reprezentanco Katalonijo, ki bi morala biti odigrana na stadionu Nou Camp v Barceloni konec decembra. Razlog je preprost - portugalski zvezdnik Figo, ki je pretekli konec tedna videl, kaj si Katalonci mislijo on njem po prestopu k tekmecu iz Madrida. "Žaljivke in grožnje niso letele le nanj, ampak tudi na portugalski narod," je dejal predstavnik za javnost pri portugalski zvezi Jose Carlos Freitas.
Nadaljevanje izraelsko-palestinskega nasilja
24. 10. 2000 00.00
Davi so izraelski vojaki s tanki napadli palestinsko mestece Beit Ošalah . Po poročilih izraelske televizije v napadu na to mestece nihče ni bil ranjen. Spopadi se nadaljujejo tudi v Hebronu in na Zahodnem bregu, kjer je bil en Palestinec ubit, štirje pa ranjeni.
Avstrija nadaljuje z blokadami
14. 10. 2000 00.00
Nasprotniki češke jedrske elektrarne Temelin že od sinoči vztrajajo z zaporami treh mejnih prehodov s Češko. Številni traktorji in tovornjaki popolnoma onemogočajo prehod meje, zato se na Češkem zaradi teh demonstracij že pojavljajo povračilni ukrepi proti Avstriji.
Okrepili varovanje hrvaškega premiera
27. 09. 2000 00.00
Po številnih grožnjah, ki jih je v zadnjem času prejel hrvaški premier Ivica Račan, so okrepili njegovo varovanje, so za francosko in hrvaško tiskovno agencijo, AFP in Hina, potrdili iz premierovega urada. Račan se bo odslej vozil v blindiranem avtomobilu BMW, vendar le na potovanjih izven Zagreba, v Zagrebu pa bo še naprej uporabljal staro službeno vozilo. Kot je poročala AFP, so v uradu potrdili tudi pisanje nekaterih hrvaških časnikov, ki so poročali, da bodo premierovi telesni stražarji nosili neprebojne jopiče. O vrstah groženj pa v uradu niso želeli natančneje govoriti. Hrvaški predsednik Stipe Mesič je že na začetku meseca sporočil, da je prejel smrtne grožnje, premier Račan pa je dejal, da so v istem času grozili tudi njemu. Grožnje so se pojavile nekaj dni po bombnem napadu na Milana Levarja, pričo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Nacionalisti novo hrvaško levosredinsko vlado kritizirajo zaradi njenega sodelovanja s sodiščem v Haagu. Vlada je namreč sklenila, da bo sodelovala pri preiskavah o krivcih za vojne zločine.
Grožnje hrvaškemu predsedniku Mesiću
02. 09. 2000 00.00
Hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću je neka doslej neznana skrajna skupina, imenovana Hrvaška revolucionarna bratovščina, zagrozila z bombnim napadom. Grozilni faks naj bi v urad predsednika prispel minuli teden, le dan po atentatu na pričo haaškega sodišča Milana Levarja, ki je razkril hrvaške vojne zločine in obtoževal visoke hrvaške častnike, da so pripravili številne likvidacije Srbov v Gospiću. Predsednik Mesić sicer velja za odločnega zagovornika hrvaškega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Šeligo o aktualnih temah
30. 08. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo vidi le teoretično možnost, da bi državni zbor še v tem sklicu sprejel novi zakon o medijih, ki ga je vlada v drugi obravnavi potrdila že 10. julija. S tem se potrjujejo napovedi, celo anonimne grožnje ministru, da medijski zakon v času sedanje vlade ne bo sprejet. Nekaj več možnosti naj bi imela zakona o Filmskem skladu RS in novele krovnega zakona o kulturi, saj sodita v sklop zakonov, potrebnih zaradi harmonizacije slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Robbov vodnjak bodo prestavili v prizidek Narodne galerije. O tem je ministrstvo danes pisno obvestila strokovna komisija, ki ji predseduje dr. Nace Šumi. Glede denacionalizacije je minister Šeligo na srečanju z novinarji ponovil, da ministrstvo za kulturo ne bo zaviralo sklepov, ko bo posamezni upravni postopek končan. Od 943 denacionalizacijskih zahtevkov s področja kulture jih je pravnomočno rešenih 382, od tega 25 cerkvenih. Nerešenih je 550 zahtevkov. Sekretariat za zakonodajo državnega zbora je imel po mnenju ministra Šeliga "več kot dovolj časa", da bi pregledal in podal mnenje k zakonu o medijih, ki ga je vlada v parlament poslala 24. julija. Matični palramentarni odbor ga po poletnih počitnicah ni obravnaval prav z obrazložitvijo, da še ni podano omenjeno mnenje. Vse to ministra Šeliga navdaja z mislijo, da v Sloveniji "ne vlada vlada", temveč nekatere struje.
Šeligo o aktualnih temah
30. 08. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo vidi le teoretično možnost, da bi državni zbor še v tem sklicu sprejel novi zakon o medijih, ki ga je vlada v drugi obravnavi potrdila že 10. julija. S tem se potrjujejo napovedi, celo anonimne grožnje ministru, da medijski zakon v času sedanje vlade ne bo sprejet. Nekaj več možnosti naj bi imela zakona o Filmskem skladu RS in novele krovnega zakona o kulturi, saj sodita v sklop zakonov, potrebnih zaradi harmonizacije slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Robbov vodnjak bodo prestavili v prizidek Narodne galerije. O tem je ministrstvo danes pisno obvestila strokovna komisija, ki ji predseduje dr. Nace Šumi. Glede denacionalizacije je minister Šeligo na srečanju z novinarji ponovil, da ministrstvo za kulturo ne bo zaviralo sklepov, ko bo posamezni upravni postopek končan. Od 943 denacionalizacijskih zahtevkov s področja kulture jih je pravnomočno rešenih 382, od tega 25 cerkvenih. Nerešenih je 550 zahtevkov. Sekretariat za zakonodajo državnega zbora je imel po mnenju ministra Šeliga "več kot dovolj časa", da bi pregledal in podal mnenje k zakonu o medijih, ki ga je vlada v parlament poslala 24. julija. Matični palramentarni odbor ga po poletnih počitnicah ni obravnaval prav z obrazložitvijo, da še ni podano omenjeno mnenje. Vse to ministra Šeliga navdaja z mislijo, da v Sloveniji "ne vlada vlada", temveč nekatere struje.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Janša prejel grozilno pismo
25. 08. 2000 00.00
Obrambni minister Janez Janša je včeraj prejel grozilno pismo, v katerem mu tako imenovano ljudsko sodišče pri Organizaciji odpora napoveduje, da mu bodo v mesecu dni odvzeli življenje. Enako pismo je romalo tudi v državni zbor. Policija je zadevo začela preiskovati. Izvedeli pa smo, da med našimi politiki takšna pisma niso redkost.
Björk grozi s tožbo
17. 08. 2000 00.00
33-letna pop zvezda Björk je skandinavski filmski družbi Zentropa zagrozila s tožbo, če bo na filmskem festivalu na Danskem pred predvajanjem filma Plesalec v temi (Dancer in the Dark) predvajala kratek dokumentarec o njenih živčnih zlomih med snemanjem filma. Za film, ki je uspešnica letošnjega filmskega festivala v Cannesu, je Islandka prejela zlato palmo. Zaradi grožnje s tožbo bo prireditelj filmskega festivala na Danskem obiskovalce prikrajšal za sočne trenutke iz pevkinega viharnega življenja. Björk je med drugim med snemanjem besna scefrala bluzo ter se bosonoga prepustila valu kletvic. Na filmskem festivalu v Cannesu je Björk iz besa in obupa nekajkrat zapustila prizorišče dogajanja, potem pa je režiserju nagrajenega filma Larsu von Trieru očitala brezobzirno psihično manipulacijo s pomočjo hipnoze. Režiser je na očitke odgovoril, da se pevka obnaša kot preveč občutljiv otrok, ne pa kot profesionalna igralka.
Pohod irskih protestantov
12. 08. 2000 00.00
Današnje parade ob 300. obletnici zmage na katoličani se je udeležilo več tisoč severnoirskih protestantov, pripadnikov reda Vajencev. Zaradi grožnje o podtaknjeni bombi pa so morali policisti zapreti glavno železniško progo v Londonderryju
Poziv hackerjem, naj se pridružijo Pentagonu
05. 08. 2000 10.59
Največja konvencija hekerjev se je v ameriškem Las Vegasu začela s ponudbo najvišjih predstavnikov ameriške vojske, da bi se svetovna elita računalniških vandalov zaposlila pri vojski in branila državo pred računalniškimi napadi tujih vlad.
V središču pogovorov je raketni program
29. 07. 2000 10.28
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je včeraj prispela v tajsko prestolnico Bangkok, kjer se udeležuje prvih pogovorov s Severno Korejo na najvišji ravni v zadnjih 50. letih. V središču srečanja je raketni program.
Novi nemiri na Fidžiju
27. 07. 2000 15.03
Vojska na Fidžiju je danes po včerajšnji aretaciji voditelja upornikov Georgea Speighta in njegovih privržencev napadla neko šolo, v katero so se zatekli uporniki. Pri tem je bil ubit en upornik, najmanj 56 upornikov je bilo ranjenih, 369 pa so jih aretirali, je za avstralsko televizijo Sky News danes potrdil tiskovni predstavnik vojske Filipo Tarakinikini. V napadu je bil lažje ranjen tudi en vojak.
V znak protesta razlili pivo po ulicah
25. 07. 2000 09.14
Delavci francoske pivovarne Adelshoffen blizu Strasbourga, ki so po objavi načrtov skupine Heineken o zaprtju pivovarne grozili, da bodo to spustili v zrak, so danes po ulicah okrog pivovarne razlili 70.000 litrov piva, pozneje pa vsakemu od prebivalcev ponudili tri kozarce pijače iz hmelja. Pogajanja z upravitelji pivovarne in delavci se bodo nadaljevali jutri, takrat pa bodo zani tudi naslednji ukrepi jeznih zaposlenih.
Račan priznava razhajanja v vladi
12. 07. 2000 20.20
Hrvaški premier Ivica Račan je na današnji novinarski konferenci priznal, da prihaja do nesoglasij v vladajoči koaliciji že šest mesecev po njenem prihodu na oblast. Dejal je, da so grožnje ene od koalicijskih partneric z izstopom iz vlade zakulisne oblike pritiska, ki destabilizirajo vlado. Hrvaški premier je še dodal, da je novinarsko konferenco sklical zaradi stopnjevanja pritiska in poskušanja rekonstrukcije vlade, o čemer ni mogel več molčati. Račan je poudaril, da je pripravljen na kompromise, ne pa na pritiske. Obenem je izrazil prepričanje, da bodo koalicijske partnerice uspele zgladiti nesporazume in obdržati koalicijo enotno. Račan vseeno ni zanikal govoric o možnosti predčasnih volitev, saj v primeru razpada koalicije Račan ne bi več imel večinske podpore v saboru.
Vrh za ''multipolarni svet''
05. 07. 2000 19.09
Rusija, Kitajska in tri srednjeazijske države članice Skupnosti neodvisnih držav (SND) so danes na vrhu v tadžikistanski prestolnici Dušanbeju pozvale k spoštovanju mednarodnih sporazumov o prekinitvi jedrskih poskusov in neširjenju jedrskega orožja. V skupni deklaraciji so se države t.i. šanghajske skupine zavzele za ''multipolarno svetovno ureditev'', s katero bi ohranili mednarodno stabilnost.
Obletnica konca nacistične okupacije
03. 07. 2000 19.26
V glavnem mestu Belorusije Minsku se je danes zbralo približno 15.000 ljudi, ki so proslavili 56. obletnico konca nacistične okupacije te nekdanje sovjetske republike. Številni veterani druge svetovne vojne in tudi številni mladi so se sprehodili po glavni aveniji beloruske prestolnice do Trga zmage, kjer se je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pred večnim ognjem vojnim žrtvam zahvalil herojem, ki so Belorusijo osvobodili fašistične okupacije.