grozote
Milošević brez javnosti
01. 03. 2002 00.00
Sojenje Slobodanu Miloševiću se je 13. dan nadaljevalo za zaprtimi vrati, javnost pa mu je lahko sledila le zadnje pol ure. Sodišče naj bi se za izključitev javnosti in medijev odločilo zaradi zavarovanja prič.
V Haagu nastopila nova priča
21. 02. 2002 00.00
Kosovski Albanec Fehim Elšani je na zaslišanju v procesu proti Miloševiću ostro kritiziral politiko nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića in ga obtožil kovanja načrtov, ki so pripeljali do nepojmljivih grozot.
Severno zavezništvo pred Kabulom
12. 11. 2001 00.00
Vojaki Severnega zavezništva so zavzeli prve obrambne položaje talibanske vojske pri Kabulu in se približujejo obrobju mesta. Po poročanju očividcev talibani zapuščajo prestolnico.
Bush in Mušaraf proti zasedbi Kabula
11. 11. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov pakistanski kolega Pervez Mušaraf sta se strinjala, da naj Severno zavezništvo ne zasede Kabula.
Spominska slovesnost na Podljubelju
09. 06. 2001 00.00
V spomin na 56. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča na Podljubelju, podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, je bila danes spominska slovesnost, posvečena vsem žrtvam druge svetovne vojne. Na prostoru edinega tovrstnega taborišča na slovenskih tleh so se zbrali taboriščniki koncentracijskih taborišč, interniranci, nekdanji politični zaporniki ter druge žrtve nacifašizma in njihovi bližnji, nekateri celo iz Francije, Avstrije in Italije. Slavnostni govornik na prireditvi, ki sta jo obogateno s kulturnim programom pripravila občina Tržič in koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja pri Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, je bil minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
Začetek sojenja v Haagu
19. 03. 2001 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je začelo sojenje trem bosanskim Srbom. Duško Sikirica, Damir Dosen in Dragan Kolundžija so obtoženi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992 v koncentracijskem taborišču pri Prijedoru v Bosni in Hercegovini.
Kobal drevi v Trstu
22. 12. 2000 00.00
Drevi ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu premierna uprizoritev kabaretne monokomedije Allegro ... ma ne preveč režiserja, kabaretista in igralca Borisa Kobala.
Slovenski Unicef prejel zahvalo
12. 11. 2000 00.00
Slovenski odbor za Unicef je prejel zahvalno pismo Unicefovega urada v Moskvi, ker se je v marcu letos pridružil pozivu Združenih narodov v akciji zbiranja sredstev za nujno pomoč čečenskim otrokom, pregnanim v sosednje države in pokrajine ter tistim, ki so ostali v Čečeniji. Urad se posebej zahvaljuje tudi vsem posameznim donatorjem, ki so prek Slovenskega odbora prispevali pomoč. Za nujno pomoč Čečeniji so donatorji na račun Slovenskega odbora za Unicef nakazali 24 milijonov tolarjev. S temi sredstvi so pripomogli k izvajanju izobraževanja za 10.000 razseljenih otrok v posebej za šolo pripravljenih zimskih šotorih. V Ingušetiji in Dagestanu je Unicef otroke oskrbel s potrebno opremo za učenje in tudi s pripomočki za rekreacijo. Poleg tega Unicef oskrbuje begunce in prebivalce Čečenije s pitno vodo, s sredstvi za higieno, zdravili in drugimi sredstvi za ustrezno zdravstveno oskrbo.
Janez Potočnik o raziskavi Eurobarometer
27. 10. 2000 00.00
Rezultati ankete Eurobarometer so pričakovani in podobni rezultatom dosedanjih anket, je v današnji izjavi ocenil vodja slovenskih pogajalcev za EU in v. d. službe vlade za evropske zadeve Janez Potočnik. Kot je pojasnil, je Slovenija majhna in mlada država, slabo razpoznavna na evropskem zemljevidu, ki jo veliko ljudi v tujini še vedno pogosto zamenjuje s Slovaško ali pa jo uvršča v krog držav bivše Jugoslavije, ki so bile vključene v vojne grozote. Po njegovem mnenju bi članstvo Slovenije v EU močno pripomoglo k izboljšanju predstave o Sloveniji. Potočnik je ob tem poudaril, da je slika o Sloveniji v državnih administracijah vseh držav članic povsem drugačna kot med naključno izbranimi državljani, ki jih raziskava zajema, saj te po njegovih besedah natančno spremljajo in tudi cenijo naše dosežke, vse pa se tudi strinjajo, da Slovenija prav gotovo sodi v prvi krog širitve EU. Pojasnil je še, da je sprememba predstave o naši državi zahtevna naloga, ki je ni mogoče uresničiti preko noči. Problem v Sloveniji ni neznan, meni Potočnik. Z njim in njegovo razširitvijo se v Sloveniji na strokovni ravni ukvarja urad vlade za informiranje, v zadnjem času pa so se z njim začele intenzivno ukvarjati tudi ustrezne institucije v EU, je v zvezi z rezultati raziskave Eurobarometer še povedal Potočnik. Včeraj objavljena redna polletna javnomnenjska raziskava o odnosu unijinih državljanov do EU Eurobarometer je znova pokazala, da slovensko članstvo v uniji med prebivalci petnajsterice uživa nizko podporo. Slovenija si med trinajstimi kandidatkami po podpori deli predzadnje mesto z Romunijo, za njima je le Turčija. Članstvo Slovenije je podprlo 34 odstotkov vprašanih, toliko kot članstvo Romunije, nasprotovalo pa mu je 40 odstotkov vprašanih, za dva odstotka manj kot romunskemu.
Odkritje spomenika žrtvam holokavsta
25. 10. 2000 00.00
V središču Dunaja so danes slovesno odkrili prvi spomenik žrtvam holokavsta, posvečen 65.000 avstrijskim Judom, ki so umrli v času nacizma. Največji zločin v človeški zgodovini je dobil svojo podobo, je ob odkritju spomenika dejal pobudnik njegove postavitve, lovec na naciste Simon Wiesenthal. Kot je dejal, je spomenik postavljen v spomin na grozote nacizma in predstavlja pomnik za prihodnje generacije.
16 dolarjev za grozote v Auschwitzu
04. 10. 2000 00.00
Niti ena noč v življenju Joszefa Schneiderja ne mine brez podoživljanja grozot, ki so se mu pripetile, potem ko je bil leta 1944 iz rodne Madžarske deportiran v Auschwitz. Odškodnina, ki mu jo je za to, kar je preživel v nacističnem koncentracijskem taborišču, dodelila madžarska vlada, je samo še dodala sol na rano, ki se nikoli ne bo zacelila. Madžarska vlada mu je namreč izplačala 16 dolarjev odškodnine za smrt njegovih petih bratov, ki so umrli v Auschwitzu. Madžarska je edina vzhodnoevropska država, ki izvaja program odškodnin za kršenje človekovih pravic med drugo svetovno vojno, majhne vsote pa opravičujejo z desetletji komunistične vladavine, ki so osiromašila državo.
Avstrija o Schüsslovih izjavah
06. 09. 2000 00.00
Sinoči so na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani tudi uradno pojasnili sobotne izjave avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla o Avnoju oziroma slovenskem nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Avstrijska vlada zatrjuje, da gre za nesporazum, izjav o predsedniku Kučanu pa ne komentira. Odpravnik poslov na avstrijskem veleposlaništvu Martin Pammer je dejal, da avstrijska vlada ni in tudi nikoli ne bo zahtevala formalne odprave avnojskih sklepov.
Pisatelji zaskrbljeni zaradi vojne v Čečeniji
05. 05. 2000 19.32
Mednarodna pisateljska srečanja, ki jih organizira slovenski center Pen vsako leto maja na Bledu, oživljajo vojne z vseh koncev sveta. Kakor je bila prejšnja leta tema pogovorov vojna na Balkanu, je letos osrednjo vlogo odigrala vojna v Čečeniji. Njej je bilo posvečene večina današnje okrogle mize Mirovnega komiteja mednarodnega Pen >>Etika splošnih pravic pod pritiskom novih svetovnih ureditev<<.V okviru srečanja je dopoldne potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podrobno in na dolgo je grozote vojne v Čečeniji več kot šestdesetim udeležencem srečanja predstavil čečenski pisatelj Islam Elsanov in jih pozval, naj podpišejo apel za posredovanje mednarodne javnosti v Čečeniji, saj je dogajanje tam popolnoma ušlo izpod nadzora ruskim oblastem, domače upornike pa postavilo pred nepremostljivi zid. Njegov kolega iz ruskega centra Pen Lev Timofejev je posvaril pred škodljivimi posledicami čustvenega pristopa. Njuno soočenje je ponazorilo aktualno dilemo mednarodnega Pen. Boris A. Novak je na blejskem srečanju namreč odstopil kot predsednik Mirovnega komiteja, saj se ne strinja, da bo prihodnja svetovna konferenca Pen v Moskvi. Tam jo bo 22. maja letos organiziralo svetovno predsedstvo Pen, da bi podprlo demokratična prizadevanja v tej državi. Nekateri drugi člani te organizacije pa menijo, da mora Pen reagirati predvsem na nedemokratične procese v Rusiji, na prvem mestu agresijo nad čečenskim prebivalstvom. Da bi Mirovni komite dokončno oblikoval svoje stališče, ki ga bo predstavil na svetovni konferenci, se bo danes, tretji dan mednarodnega srečanja, pozno zvečer sestal znova. Ljubljanska županja Viktorija Potočnik, ki je udeležence srečanja danes v Mestni hiši pogostila s kosilom, je opazila, da dopoldanska problematika še tli v njihovih mislih in da se ji bodo posvečali še naprej. Zelo verjetno se bo to dogajalo do nedelje, ko se bo pisateljsko druženje zaključilo.
Film Nuba, čisti ljudje še dvakrat v kinoteki
12. 04. 2000 21.20
Zaradi izrednega zanimanja je <A HREF=http://kinoteka.si/ target=_blank>Slovenska kinoteka</A> na spored drevi ob 19. uri in 17. aprila ob isti uri uvrstila novi, 62-minutni dokumentarni film Maje Weiss in Toma Križnarja Nuba, čisti ljudje, posnet po istoimenski Križnarjevi knjigi v produkciji Bela filma in izobraževalnega programa TV SLovenija. Film so najprej videli na nedavnem portoroškem filmskem festivalu, v začetku aprila pa v Ljubljani v kinoteki.
V dunajski operi razstava o žrtvah nacizma
26. 02. 2000 17.20
V dunajski nacionalni operi bo od 6. do 27. marca potekala razstava v spomin na žrtve holokavsta iz vrst nemških in avstrijskih igralk in igralcev. Eno izmed sporočil omenjene razstave je, da ''svobodne umetnosti niso varovale besede, temveč spomini na grozote iz preteklosti, ki se ne smejo ponoviti''. Razstava je do sedaj gostovala že v 50 nemških mestih, od leta 1993 pa jo je obiskalo več kot milijon ljudi.
Kučan na forumu o holokavstu
27. 01. 2000 13.53
Predsednik republike Milan Kučan je v svojem govoru na mednarodnem forumu o holokavstu, ki se danes nadaljuje v Stockholmu, poudaril, da grozote holokavsta ne smejo nikoli izginiti iz spomina in da je treba prihodnje generacije izobraževati o njem. Spregovoril pa je tudi o odločenosti Slovenije, da ne bo privolila v morebitne zahteve po reviziji povojnih sporazumov.
V Stockholmu podelili Nobelove nagrade
10. 12. 1999 10.10
Ob Nobelovi nagradi za mir, ki so jo v Oslu izročili francoski človekoljubni organizaciji Zdravniki brez meja, so danes, na dan obletnice smrti ustanovitelja Nobelovega sklada Alfreda Nobela, v Stockholmu podelili tudi Nobelove nagrade za ekonomijo, medicino, fiziko, kemijo in književnost.
Dokumentacijski center o Hitlerju
23. 10. 1999 09.49
V gorskem letovišču Berchtesgaden so odprli nov dokumentacijski center o Hitlerjevem življenju in delu. Namen dokumentacijskega centra, ki ga je zgradila bavarska vlada, je ohraniti opomin na grozote nacističnega obdobja. Zaposleni pričakujejo, da bo center, v katerega s o vložili štiri milijone mark, letno obiskalo kakih 300.000 obiskovalcev. Hitler je omenjeno letovišče uporabljal kot vojaški in vladni center. V luksuznem hotelu so se med leti 1933 in 1945 zbirali nacistični voditelji. Večino stavb so uničili leta 1945. Odprtje dokumentacijskega centra je med drugimi pozdravil tudi vodja berlinske judovske skupnosti Andreas Nachama.
UNHCR: Kosovski Srbi prepuščeni samim sebi
16. 07. 1999 15.52
Do uničevanja srbskih domov na Kosovu, ki naj bi bilo ponekod ''sistematično'', najpogosteje prihaja v mestih in vaseh, kjer so se dogajale najhujše vojne grozote, je danes sporočil tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Kris Janowski.
Scharping zagovarja informacijsko politiko do kosovske krize
05. 05. 1999 09.32
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je spričo kritik zagovarjal svojo informacijsko politiko do kosovske krize. Za jutranji program nemške televizije ZDF je davi dejal, da je treba grozote na Kosovu jasno navesti z imenom. Tako je sam dokaj zgodaj govoril o genocidu na tem območju.
Clinton ponovil odločenost zaveznikov, da gredo do konca
01. 04. 1999 22.49
Ameriški predsednik Bill Clinton je na srečanju s predstavniki ameriških oboroženih sil in njihovih družin v Norfolku v Virginiji ponovno izrazil odločenost ZDA in zaveznikov, da nadaljujejo z vojaško operacijo proti ZR Jugoslaviji. Glede treh ugrabljenih ameriških vojakov pa je ostro opozoril jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, da je osebno odgovoren za njihovo varnost.
Clinton: ''Manj možnosti, da Kosovo ostane v mejah Srbije''
31. 03. 1999 00.21
Ameriški predsednik Bill Clinton je na slovesnosti ob odkrivanju portreta nekdanjega državnega sekretarja Warrena Christopherja v State Departmentu spregovoril o kosovski krizi in med drugim dejal, da se možnosti za ohranitev Kosova v mejah Srbije zmanjšujejo.
Srbske sile naj bi na Kosovu izvajale grozote
27. 03. 1999 13.04
Srbske sile so po začetku zračne operacije zveze NATO na ZRJ očitno začele izvajati ''grozote'' na Kosovu, vendar pa je zavezništvo z letalskimi napadi preprečilo ''najhujše'', je v današnjem pogovoru za britanski radio BBC ocenil državni sekretar britanskih oboroženih sil Doug Henderson.