guvernerjev
Aretacije iranske opozicije v Parizu
17. 06. 2003 00.00
Več kot 1300 francoskih policistov je davi na območju Pariza začelo obsežno operacijo proti skupini iranske opozicijske skupine v Franciji, pri čemer so pridržali 159 oseb. Zaradi teh dogodkov je prišlo do protestov pred iranskimi predstavništvi v Hamburgu in Londonu, demonstracije v Iranu pa se kot kaže umirjajo.
Iran zavrača ostrejši jedrski nadzor
16. 06. 2003 00.00
V Iranu se že šesti dan zapored vrstijo množične demonstracije na katerih zahtevajo uvedbo družbenih reform in odstop iranskega predsednika Hatamija. Uradni Teheran pa sporoča, da se ne bo uklonil mednarodnim pritiskom in ne bo dovolil ostrejšega nadzora svojih jedrskih zmogljivosti.
Znižane obresti za evro
05. 06. 2003 00.00
Svet guvernerjev Evropske centralne banke je znižal ključno obrestno mero za evroobmočje na 2 odstotka. ECB je tako z znižanjem obrestne mere za pol odstotka ustregla pričakovanjem finančnih trgov in se dejavneje priključila prizadevanjem za okrevanje evropskega gospodarstva.
Evropska banka pred posegom
27. 05. 2003 00.00
Podpredsednik Evropske centralne banke (ECB) Lukas Papademos je napovedal možnost znižanja ključne obrestne mere, k čemur naj bi prispevala vse nižja inflacija v evroobmočju in šibka gospodarska aktivnost. Nemško in nizozemsko gospodarstvo sta celo stopili v recesijo.
Volitve v Nigeriji: Vrhunec napetosti
19. 04. 2003 00.00
Približno 60 milijonov volivcev v Nigeriji prvič po dvajsetih letih izbira šefa države, med skupno 20 kandidati pa največ možnosti za zmago pripisujejo sedanjemu predsedniku Obasanji.
Škandal zaradi plačila Severni Koreji
14. 02. 2003 00.00
Južnokorejska vlada je kljub zakonski prepovedi dovolila denarno plačilo Pjongjangu, je priznal južnokorejski predsednik Kim Dae Jung in se Južnokorejcem opravičil za škandal, ki ga je s tem povzročil.
ZDA ne zahtevajo sankcij
13. 02. 2003 00.00
ZDA so se odločile, da za zdaj ne bodo zahtevale sankcij ZN proti Severni Koreji glede njenega jedrskega programa. Peking pa je opozoril pred morebitnimi nadaljnjimi pritiski ali sankcijami na Pjongjang, ki bi utegnili le še bolj zanetiti spor.
Pjongjang: Tudi Južna Koreja ne bo varna
08. 02. 2003 00.00
Uradni Pjongjang opozarja Seul, da bi moral pomagati pri odvračanju ZDA od vojaškega napada na Severno Korejo, saj bi vojna na Korejskem polotoku uničila tudi Južno Korejo.
Ponovno raketni poizkusi
11. 01. 2003 00.00
Severnokorejski veleposlanik v Pekingu Choe Jin Su je sporočil, da bo Severna Koreja odpravila moratorij na poskuse balističnih raket. Mednarodna skupnost pa poziva Severno Korejo naj si premisli glede umika iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
Pjongjangu ponudili še eno priložnost
06. 01. 2003 00.00
Po mnenju Severne Koreje je odločitev ZDA za vzpostavitev protiraketnega ščita dokaz, da nameravajo krizo na korejskem polotoku rešiti z uporabo sile. Mednarodna agencija za jedrsko energijo pa bo Severni Koreji dala še eno možnost, da se odpove oborožitvenim programom.
Bo Kitajska pritisnila na Pjongjang?
02. 01. 2003 00.00
Predstavniki Južne Koreje so zaprosili Kitajsko naj posreduje pri zaostrovanju razmer na korejskem polotoku. Eden od dveh izgnanih inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo iz Severne Koreje pa je že prispel na Dunaj.
Bush zamenjal finančnega ministra
06. 12. 2002 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v petek privolil v prvo zamenjavo v svojem kabinetu in se sporazumno razšel s finančnim ministrom Paulom O'Neillom. Ta je podal kratko odstopno izjavo na dan, ko so bili objavljeni podatki o največji stopnji brezposelnosti v ZDA v zadnjih devetih letih.
Republikanci zabeležili dvojno zmago
06. 11. 2002 00.00
Republikanci ameriškega predsednika Georgea Busha so na včerajšnjih kongresnih volitvah zabeležili dvojno zmago. V predstavniškem domu so ohranili večino, poslej pa bodo nadzorovali tudi senat.
Zasedanje IMF in WB
28. 09. 2002 00.00
Redno letno srečanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB) se je v petek začelo z manjšimi protesti in demonstracijami, ki pa niso ovirale srečanj delegatov iz 184 držav članic obeh ustanov. Po ocenah finančnikov se bo rast svetovnega gospodarstva v bližnji prihodnosti okrepila.
Drnovšek v Münchnu o širitvi EU
07. 06. 2002 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek se mudi na ekonomskem forumu o prihodnosti razširjene EU v Münchnu. Sestal pa se je tudi s konzervativnim kanclerskim kandidatom Edmundom Stoiberjem.
Rop na letni skupščini EBRD
20. 05. 2002 00.00
Slovenska delegacija pod vodstvom finančnega ministra Toneta Ropa se udeležuje 11. letne skupščine Evropske banke za obnovo in razvoj v Bukarešti. Rop se je sestal s predsednikom EBRD Jeanom Lemierrom, s katerim sta se pogovarjala o nakupu petodstotnega deleža EBRD v NLB.
Protesti ob vrhu v Washingtonu
21. 04. 2002 00.00
V Washingtonu se je zaključilo redno spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Tudi zadnji dan srečanja se je na ulicah zbralo okoli tisoč protestnikov.
Slovenski finančniki v Washingtonu
21. 04. 2002 00.00
V Washingtonu se nadaljuje dvodnevno redno spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki se ga udeležujejo tudi finančni minister Anton Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari z namestnikom Samom Nučičem.
Chavez za pomiritev
16. 04. 2002 00.00
Venezuelski predsednik Hugo Chavez je napovedal oblikovanje zveznega vladnega sveta, ki naj bi odprl pot dialoga med različnimi dejavniki v državi.
Državljanska vojna na Madagaskarju?
08. 03. 2002 00.00
Madagaskarska opozicija prevzema oblast, potem ko se je Marc Ravalomanana, rival decembra lani izvoljenega predsednika Didier Ratsiraka, sam oklical za predsednika države.
Slovenija pristopa konstruktivno
15. 01. 2002 00.00
Vodja pogajalske ekipe za članstvo v EU in kandidat za ministra za evropske zadeve Janez Potočnik je na delavnici o investicijskih priložnostih v Sloveniji poudaril odgovornost in učinkovitost Slovenije pri vključevanju v Eu.
Odstop poglobil krizo v Argentini
31. 12. 2001 00.00
Odstop začasnega argentinskega predsednika, peronista Adolfa Rodrigueza Sae teden dni po prevzemu oblasti, je še poglobil gospodarsko in politično krizo v državi.
Fed znova znižal obrestne mere
07. 11. 2001 00.00
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke je že desetič letos in tretjič po terorističnih napadih 11. septembra znižal obrestne mere, da bi zaustavil nazadovanje ameriškega gospodarstva in prispeval k oživitvi gospodarskih dejavnosti.
Nevarnost novih napadov ostaja
03. 11. 2001 00.00
Možnost terorističnih napadov v ZDA še velja, zato je nacionalna straža okrepila varovanje mostov in pristanišč na pacifiški obali. FBI pa je odkril identiteto vseh ugrabiteljev letal 11. septembra.
Rop na skupščini EBRD
23. 04. 2001 00.00
V Londonu poteka 10-letna skupščina guvernerjev evropskih bank za obnovo in razvoj. Slovenska stran se je udeležila zasedanja Belgijske konstituence, na katerem so zavzeli stališče o povečanju razpršenosti naložbene aktivnosti EBRD v naslednjem obdobju. Po eni strani naj bi EBRD obdržala delež naložb v razvite države, naložbe in bančna aktivnost v državah kandidatkah za vstop v EU in Rusiji naj bi se povečale, pripravljen pa je tudi poseben program za ZR Jugoslavijo, ki za letos predvideva naložbe v višini 100 milijonov evrov prek posebne institucije, ustanovljene skupaj s DEG in Commerzbank. Finančni minister Anton Rop je za 24 ur povedal: «
Nowotny prihaja v Ljubljano
12. 03. 2001 00.00
Na uradnem obisku v Sloveniji bo danes podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) Ewald Nowotny, ki je po lanski reorganizaciji banke pristojen tudi za Slovenijo. Osrednji namen njegovega obiska je seznanitev s projekti, ki jih je oziroma jih EIB sofinancira v Sloveniji.
Nowotny prihaja v Slovenijo
11. 03. 2001 00.00
Na uradnem obisku v Sloveniji bo jutri podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) Ewald Nowotny, ki je po lanski reorganizaciji banke pristojen tudi za Slovenijo. Osrednji namen njegovega obiska je seznanitev s projekti, ki jih je oziroma jih EIB sofinancira v Sloveniji.
Srečanje finančnih ministrov skupine G-7
17. 02. 2001 00.00
V Palermu se bo začelo srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank sedmih najrazvitejših držav sveta (G-7), na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki Rusije. Ena od osrednjih tem srečanja bodo dolgovi Rusije Pariškemu klubu. Po pričakovanju naj bi ministri od Moskve zahtevali, naj dosledno upošteva časovne roke za odplačilo dolgov, Pariški klub pa naj ne bi sprejel odločitve o prestrukturiranju dolga brez priporočila Mednarodnega denarnega sklada, ki pa o tem za zdaj ne razmišlja.
Znižanje obrestne mere v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Odbor ameriške centralne banke Zveznih rezerv za odprti trg (FOMC) je na čelu s predsednikom Alanom Greenspanom po pričakovanju sprejel odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka. Odbor petih guvernerjev Zveznih rezerv pa je na prošnjo regionalnih bank obenem znižal diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na 5 odstotkov. Bela hiša ni posebej komentirala odločitve Feda, gospodarstveniki pa so poudarili, da je bila taka poteza dobrodošla. Vrednosti delnic na borzi se medtem niso bistveno spremenile, saj je bilo znižanje obrestnih mer pričakovano in vlagatelji so poslovne poteze povlekli že pred odločitvijo Feda.
Makedonija ni za ključ IMF
15. 01. 2001 00.00
Tiskovna predstavnica Narodne banke Makedonije Antoaneta Maneva je zanikala, da bi Makedonija privolila v ključ Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri delitvi nekdanjega skupnega jugoslovanskega premoženja v baselski banki in pri razdelitvi deviznih rezerv nekdanje SFRJ. S tem je zanikala nedavno pisanje skopskega Dnevnika, pa tudi jugoslovanske agencije Tanjug, ki sta poročala, da naj bi Skopje pri omenjenih vprašanjih pristalo na ključ IMF. Na zadnjih treh sestankih o delitvi premoženja nekdanje SFRJ, ki so potekali na ravni guvernerjev narodnih bank, sta sicer Makedonija in BiH zastopali stališče, da bi morali baselsko zlato razdeliti po ključu Evropske centralne banke. To bi pomenilo, da bi Makedonija od 46 ton zlata, kolikor ga je v Baslu, dobila 7,2 odstotka, in ne 5,4 odstotka, kolikor bi ji pripadlo po ključu IMF. Pogovori o nasledstvu se bodo nadaljevali konec februarja v Ljubljani.