haag

Denar poslej na lepe oči
29. 09. 1998 08.20
Nova vrsta bančnih avtomatov, ki so jo razvili na Nizozemskem, ne deluje več na skrivno kodo, pač pa na utrip oči lastnika bančne kartice. Namesto, da bi odtipkali izbrano kombinacijo številk na bančni avtomat, bo poslej zadostoval samo kratek pogled v kamero, ki bo fotografirala oko. Računalnik bo nemudoma ocenil posebne značilnosti očesa in jih preračunal v osebno kodo. Računalnik bo nato kodo primerjal s podatki na bančni kartici. Če se bodo podatki med seboj ujemali, bo moč dvigniti denar. Po mnenju izumitelja te vrste bančnih avtomatov je takšna metoda varnejša od vtipkanja številk, saj je bančna kartica ob morebitni izgubi ali kraji absolutno brez vrednosti. Šarenica človeških oči ima namreč 260 edinstvenih značilnosti in se ne spreminja, prstni odstis na primer jih ima samo 40. Omenjene bančne avtomate bodo lahko brez težav uporabljali tudi tisti, ki nosijo očala ali leče.

Brezposelnost na Nizozemskem upada
28. 09. 1998 07.59
Po podatkih nizozemske vlade je stopnja registrirane brezposelnosti v državi v trimesečnem obdobju do 31. avgusta padla na 4 odstotke. V istem obdobju lani je stopnja brezposelnosti znašala 5,5 odstotka. Skupno število brezposelnih se je zmanjšalo na 273.000, kar je precejšen upad glede na 379.000 brezposelnih, kolikor so jih zabeležili v istem obdobju leta 1997.

Lockerbie: Sodni proces na vojaškem letališču Soesterberg
18. 09. 1998 11.32
Proces proti libijskima teroristoma, ki sta obtožena napada na ameriško letalo nad škotskim Lockerbiejem leta 1988, bo na letalskem oporišču Soesterberg v osrednjem delu Nizozemske, so danes sporočile lokalne oblasti. Nizozemski zunanji minister Jozias van Aartsen naj bi še danes podpisal ustrezen sporazum z britanskim veleposlanikom v Haagu.

Očesna šarenica - najbolj zanesljivo prepoznavanje tudi pri uporabi bančne kartice
18. 09. 1998 07.55
Na Nizozemskem so predstavili novo obliko bančnih avtomatov, ki si pri identifikaciji imetnika kartice namesto s številko pomagajo z očesnimi značilnostmi imetnika. Lastniki bančne kartice tako ob izgubi kartice ne bodo imeli nobenih težav, saj je kartica v rokah kogarkoli drugega povsem neuporabna.

EP v nogometu leta 2000 bo vendarle trajalo tri tedne
11. 09. 1998 10.59
Nizozemska in belgijska vlada sta se vendarle dogovorili o dolžini evropskega prvenstva v nogometu, ki ga bosta državi skupaj priredili leta 2000. Vladi sta sklenili, da bo prvenstvo trajalo tri tedne, kot je bilo prvotno načrtovano. Predvsem Nizozemci so si sicer v zadnjem času na vso moč prizadevali, da bi prvenstvo skrajšali na dva tedna, s čimer bi bistveno zmanjšali stroške varnostnih ukrepov.

Haaško sodišča: Kovačević ni umrl zaradi malomarnosti
07. 09. 1998 14.58
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije je v sporočilu za javnost zavrnilo odgovornost osebja zapora za smrt bosanskega Srba Milana Kovačevića, ki je zaradi notranjih krvavitev umrl 1. avgusta.

Nove obtožbe zoper nekdanjega nizozemskega obrambnega ministra zaradi Srebrenice
30. 08. 1998 10.10
Nekdanji poveljnik nizozemskih kopenskih sil general Henri Couzy je obtožil nekdanjega obrambnega ministra Jorisa Voorhoeveja, da je leta 1995 utišal pričevanja o predaji nizozemskih modrih čelad Združenih narodov med padcem Srebrenice.

V Haagu začetek največjega procesa doslej
17. 08. 1998 14.03
Pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Haagu se je začel doslej največji proces, saj se bo pred njim naenkrat zagovarjalo šest obtoženih vojakov z ozemlja nekdanje Jugoslavije. Gre za nekdanje bosansko-hrvaške vojake Zorjana, Mirjana in Vlatka Kupreškića, Draga Josipovića, Dragana Papića in Vladimirja Šantića, ki jih obtožnica v 19 točkah bremeni zločinov proti človeštvu in hudih kršitev vojaškega prava in človekovih pravic. Obtoženi naj bi leta 1993 sodelovali pri napadih na muslimanske vasi v osrednji Bosni in pri tem ustrelili številne civiliste, med njimi ženske in otroke. Vseh šest trdi, da so nedolžni.

Haaško sodišče obtožuje Republiko srbsko, da ovira aretacijo vojnih zločincev
25. 07. 1998 08.40
Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes obtožilo oblasti Republike srbske, da domnevnim vojnim zločincem izdajajo ponarejene identifikacijske dokumente. S tem ''namerno ovirajo'' operacije za prijetje vojnih zločincev, dodaja haaško sodišče.

Gelbard: Milošević mora v Haag
24. 07. 1998 10.24
ZDA podpirajo prizadevanja, da bi Slobodana Miloševića obtožili pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Haagu, je pred enim od odborov predstavniškega doma v Washingtonu sinoči povedal posebni ameriški odposlanec za Balkan Robert Gelbard.

SFOR prijel napačni osebi
23. 07. 1998 17.37
Enote sile SFOR so sinoči prijele bosanska Srba, za katera so domnevale, da sta brata Nenad in Predrag Banović, ki ju je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, vendar pa je bilo med današnjim preverjanjem identitete v Haagu ugotovljeno, da gre za napačni osebi.

Iz nizozemskega etnološkega muzeja ukradli 19.000 primerkov
22. 07. 1998 10.14
Iz etnološkega muzeja v Leidnu na Nizozemskem, ki je bil odprt že leta 1837, so obiskovalci do leta 1991, ko so z varnostnimi napravami opremili vitrine, pokradli približno 19.000 razstavnih primerkov; med njimi so bili predvsem kovanci, orožje in deli oblačil. Škoda naj bi znašala več milijonov guldnov. V muzeju so doslej v okviru številnih razstav predstavili skupno 229.000 predmetov, ki so jih v največji meri zbrali v nekdanjih nizozemskih kolonijah. Do danes se je ohranilo 183.000 primerkov. Po navedbah strokovnjakov je izginotje 27.000 predmetov mogoče pojasniti, preostalih 19.000 razstavnih primerkov pa naj bi bilo ukradenih.

Wim Kok uradno mandatar nove nizozemske vlade
21. 07. 1998 07.48
Nizozemska kraljica Beatrix je včeraj za mandatarja nove vlade uradno imenovala premiera v odstopu Williama Koka. Kok bo tako izbral ministre, ki bodo člani nove koalicijske vlade.

Gelbard o mirovnem procesu
20. 07. 1998 12.58
Ameriški posrednik za Balkan Robert Gelbard se je danes v Haagu sestal z bivšim jugoslovanskim premierom Milanom Panićem in vodjo srbske opozicije Zoranom Đinđićem. Po nekaterih virih naj bi se srečanja udeležila tudi vodja srbskega odporniškega gibanja Momčilo Trajković in predstavnik srbske ortodoksne cerkve. Pogovori še potekajo.

Nizozemski zunanji minister odstopil
08. 07. 1998 15.52
Nizozemski zunanji minister Hans van Mierlo je danes odstopil s položaja, ki ga je zasedal od volitev leta 1994. Van Mierlo je ob tem tudi napovedal, da se namerava povsem umakniti iz politike.

Kinklov nasvet Karadžiću: Raje prostovoljno v Haag
06. 07. 1998 14.41
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je danes ocenil, da se bo nekdanji voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić dokaj hitro znašel v Haagu.

V Haagu začeli prvi proces zaradi genocida
06. 07. 1998 13.55
Pred sodiščem ZN za vojne zločine v Haagu se je danes začel prvi proces zaradi genocida. Bosanski Srb Milan Kovačević naj bi bil eden izmed najbolj odgovornih za ustanovitev zloglasnih ujetniških taborišč Omarska, Keraterm in Trnopolje.

Nizozemski voznik iz verskih razlogov zavrača pripenjanje z varnostnim pasom
01. 07. 1998 07.35
Nizozemski državni svet, najvišji državni organ za tožbe proti državi, bo moral v začetku avgusta odločiti, ali je zavračanje pripenjanja z varnostnim pasom iz verskih razlogov utemeljeno. Neki 65-letni Nizozemec je namreč zaprosil, naj ga oprostijo pripenjanja z varnostnim pasom, ki po njegovih besedah ni združljivo z njegovo vestjo.

Muzej je moral sneti sliko zaradi prevelikih ušes portretiranca
30. 06. 1998 09.05
Zaradi prevelikih ušes je moral frizijski muzej v nizozemskem mestu Leeuwarden sneti enega od portretov. Podoba nekdanjega župana Van der Meulena je bila izgnana v kletne prostore, ker je vdova upodobljenega župana mestu zagrozila s sodnim procesom. Nizozemski časniki so konec tedna poročali, da je Van der Meulen že v začetku sedemdesetih let, ko je bil portret končan, kritiziral "popolnoma nesorazmerna ušesa" in prepovedal, da bi bila slika razstavljena. Sodnik je tedaj odločil, da smejo sliko pokazati šele deset let po smrti portretiranca. Van der Meulen je umrl leta 1993, frizijski muzej pa je njegovo podobo že zdaj potegnil na plano. "Prav rad bi videl, da pride do soočenja na sodišču," je dejal direktor muzeja van Krimpen. "Prepoved razstavljanja zaradi prevelikih ušes - to vendar ne more več prepričati nobenega sodnika." A mesto se je kljub vsemu ustrašilo sodnega postopka. Na mestu, kjer je visela slika, je zdaj nalepljen listek z napisom: "11. oktobra 2003 bo tu visel portret Van der Meulena."

Obtoženi haaškega sodišča Dokmanović naredil samomor
29. 06. 1998 11.18
Domnevni srbski vojni zločinec Slavko Dokmanović je v zaporu mednarodnega haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji naredil samomor. Kot je danes povedal predstavnik sodišča, se je Dokmanović obesil v svoji celici. To naj bi se zgodilo sinoči med 23.30 in polnočjo.

Tožilka zahteva zaporno kazen
23. 06. 1998 10.48
Tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Patricia Sellers je včeraj v Haagu zahtevala zaporno kazen najmanj petih let za Anta Furundžijo, nekdanjega vodjo hrvaške paravojaške skupine. Furundžija je obtožen, da je leta 1993 enemu od svojih podrejenih dovolil mučenje nekega bosanskega Hrvata, za katerega so domnevali, da ščiti Muslimane, in da je posilil neko Muslimanko, ko jo je zasliševal na sedežu generalštaba svoje milice Jokersov v bližini Viteza.

Mednarodno haaško sodišče dobilo tretjo sodno dvorano
12. 06. 1998 17.32
Mednarodno vojaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ima sedež v Haagu, je danes dobilo tretjo sodno dvorano. Pridobitev bo omogočila pospešitev procesov proti osebam, ki so osumljene vojnih zločinov. Drugo sodno dvorano, ki ima le štiri sedeže za javnost, so odprli 4. maja letos. Ko je leta 1994 začelo s svojim delom, je imelo mednarodno sodišče le eno sodno dvorano, ki tako kot tretja lahko sprejme sto ljudi.

Nizozemska koalicija bo homoseksualcem omogočila prave poroke
02. 06. 1998 07.27
Tri nizozemske vladajoče stranke želijo v prihodnjem mandatu homoseksualcem omogočiti polno veljavno poroko. Od začetka leta lahko istospolno usmerjeni pari sklenejo pogodbo o partnerstvu, ki jih v davčnem in dednopravnem smislu izenačuje z zakonskimi pari. Kljub temu pa uradno niso poročeni in to pomanjkljivost naj bi v prihodnje odpravili. Kot je konec tedna poročal nizozemski radio, so se voditelji strank o tem sporazumeli na koalicijskih pogajanjih v Haagu. Zveza, v kateri so socialdemokrati ter levo- in desnousmerjeni liberali, je vladno večino sestavila po parlamentarnih volitvah 6. maja.

Nezdrave noge Nizozemcev so problem mentalitete
15. 05. 1998 08.28
- Nizozemci razmišljajo, kaj je razlog za njihove nezdrave noge, je v četrtek zapisal nemški časnik Frankfurter Algemeine Zeitung (FAZ). Glede na izsledke študije, izdelane v zadnjem tednu, kar 65 odstotkov žensk in moških trpi zaradi glivičnih bolezni, ploskih stopal, kurjih očes in krivih prstov na nogah, evropsko povprečje pa znaša le 56 odstotkov. Ortopedi in izvedenci menijo, da gre za problem mentalitete. "Nizozemec se ne zanima za svoje noge," je poudaril vodja nizozemskega združenja za terapijo nog. "Noge so mu zoprno in skrajno daleč od glave. Kupujemo poceni čevlje." Združenje za izobrazbo prodajalcev čevljev izsledke raziskave razlaga z "manjvredno obutvijo iz tujine", ki da preplavlja Nizozemsko.

Južnoameriški bober ogroža nizozemske jezove
12. 05. 1998 07.28
Po poročilih nizozemskega radia in televizije bobri ogrožajo nizozemske jezove. Te do enega metra dolge živali z izkopavanjem lukenj načenjajo trdnost jezov. Oblasti na Nizozemskem nameravajo v naslednjih dveh letih za boj proti škodljivim glodalcem nameniti skoraj 900.000 mark. Število bobrov ocenjujejo na več tisoč, bili pa naj bi potomci tistih nekaj primerkov, ki so jih z neke farme, kjer so jih redili za pridobivanje krzna, osvobodili aktivisti za zaščito živali. Huda zima bi število živali močno zmanjšala. A ker o pravi zimi že nekaj časa ni ne duha ne sluha, bobri veselo živijo naprej.

Spominska slovesnost ob 50. obletnici združevanja Evrope
09. 05. 1998 11.49
Nizozemska kraljica Beatrix je danes v Haagu odprla spominsko slovesnost ob 50. obletnici obstoja Evropskega gibanja. Maja leta 1948 so se v Haagu sestali vodilni zahodni politiki, ki so razpravljali o tem, kako bi lahko v Evropi v prihodnosti preprečili vojne. Nekdanji britanski premier Winston Churchill je zagovarjal "gibanje za evropsko enotnost". 50 let kasneje se je uresničil pomemben del njegovih vizij, je pred politiki iz skoraj vseh evropskih držav, ki so se udeležili slovesnosti, povedala kraljica Beatrix.

Sodišče v Haagu umaknilo obtožnice proti 14 bosanskim Srbom
09. 05. 1998 10.18
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo obtožnice proti štirinajstim bosanskim Srbom, osumljenim za vojne zločine, so nocoj sporočili s sodišča.

Na parlamentarnih volitvah zmaga stranke premiera Koka
07. 05. 1998 09.56
Vladajoča socialliberalna koalicija na Nizozemskem je po sredinih parlamentarnih volitvah postala močnejša. Delež glasov za socialdemokrate premiera Wima Koka se je dvignil za pet odstotkov na 29 odstotkov in s tem so osvojili položaj najmočnejše politične sile. Opozicijski krščanski demokrati so se morali sprijazniti z najslabšim rezultatom v svoji zgodovini. Število tistih, ki so glasovali zanje, se je od leta 1989 prepolovilo.

Generalna tožilka haaškega sodišča predlagala umik obtožnic proti 14 Srbom
07. 05. 1998 07.21
Generalna tožilka haaškega Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Louise Arbour je danes predlagala umik obtožnic proti 14 bosanskim Srbom, obtoženim vojnih zločinov v taboriščih Omarska in Keraterm na severozahodu BiH leta 1992. Sodišče je danes delno ugodilo tožilkini zahtevi in umaknilo obtožnice proti petim osumljenim, o drugih devetih pa bo odločalo jutri. Haaško sodišče je leta 1995 obtožilo skupno 33 bosanskih Srbov zaradi zločinov nad hrvaškim in muslimanskim prebivalstvom v omenjenih dveh taboriščih.

Končno čas za umetnost: Razstava na avtocestah
06. 05. 1998 09.24
Prvič po dolgem času bodo imeli številni Nizozemci spet čas, da si bodo lahko brez naglice ogledali umetniška dela. Na desetih avtocestah, kjer se najpogosteje oblikujejo zastoji, bodo ta teden na ogled abstraktni objekti velikega formata, delo umetnice Trene Friend. Namen projekta "umetnost za zastoje" je pritegniti tudi tiste ljudi, ki se za umetnost manj zanimajo. Nizozemsko združenje za varnost v prometu se ne boji, da bi utegnila umetniška dela preveč odvrniti pozornost voznikov in bi s tem postala tveganje za varnost. Promet na teh mestih namreč večinoma poteka le zlagoma.