hdz

Ponarejene diplome na Hrvaškem

24. 02. 2001 00.00

Konec leta 1998 je uslužbenka hrvaškega Ministrstva za finance pri pregledovanju delovnih dokumentov odkrila, da ima osem zaposlenih v davčni upravi ponarejene diplome Pravne fakultete v Zagrebu. Tedanja HDZ-jeva vlada je afero prikrila, dokler se dve leti pozneje do papirjev ni dokopal novinar Hrvoje Appelt in zgodbo objavil. Proti lažnim diplomantom je bila vložena kazenska ovadba. Objava zgodbe je sprožila plaz drugih primerov ponarejenih diplom ter korupcije na zagrebški univerzi. Novinarji so s ponarejenimi diplomami odkrili županjo, profesorico matematike, sedem carinikov, vodjo saborske straže in 19-letnega kirurga, ki je s ponarejeno diplomo leto dni delal v eni od zagrebških bolnišnic.

Hrvaški sabor sklenil razpravo o Norcu

16. 02. 2001 00.00

Hrvaški sabor je danes sklenil dvodnevno razpravo o primeru pobeglega upokojenega generala Mirka Norca, osumljenega uboja srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991. Burna razprava, ki so jo morali celo prekiniti zaradi fizičnega obračuna med poslanci, se je končala s sprejetjem sklepov vladajoče koalicije, ki poudarjajo, da mora hrvaško pravosodje obravnavati vse primere vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem. Sabor je tudi podprl vlado in vse državne organe pri varovanju ustavnega reda.

Hrvaški sabor o primeru generala Norca

14. 02. 2001 00.00

Predstavniški dom hrvaškega sabora bo danes na redni seji razpravljal o primeru upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca, ki je na begu že sedmi dan, potem ko je bil minuli teden osumljen za umor srbskih civilistov leta 1991 na območju Gospića. Predstavniki vladajoče koalicije bodo skušali doseči sprejem sklepov, s katerimi bi zapore cest in proteste, ki so jih minuli teden v podporo generalu Norcu pripravili vojni veterani, označili za poskus rušenja ustavnega reda in državnega udara. Od hrvaške vlade bodo zahtevali, da sprejme zakonske ukrepe za ohranitev demokratične ureditve na Hrvaškem ter mira in varnosti za vse državljane.

Bojkot članov HDZ v BiH

14. 02. 2001 00.00

Glavni odbor Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) v BiH (HDZ BiH) je na današnji seji stranke v Mostarju odločil, da bodo člani stranke bojkotirali oblikovanje oblasti na ravni entitet in države. Odbor se je za to odločil, ker meni, da oblikovanje oblasti trenutno poteka v nasprotju z Daytonskim mirovnim sporazumom in v škodo hrvaškega naroda v BiH. Odbor HDZ BiH je od podpisnikov Daytonskega sporazuma, še posebej od Hrvaške kot enega od porokov za izvajanje sporazuma, zahteval, da se razišče to enostransko in neustavno spreminjanje sporazuma.

Nove demonstracije v podporo Norcu

13. 02. 2001 00.00

Zaradi napovedi o aretaciji upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca so tudi za ta teden napovedani protesti v nekaterih hrvaških mestih. Združenja hrvaških veteranov in vojnih invalidov bodo danes organizirala proteste v Vinkovcih, jutri v Puli in v četrtek v Zagrebu, in sicer v središču mesta na Markovem trgu, kjer sta sedeža hrvaškega sabora in vlade.

Množica podprla Norca

11. 02. 2001 00.00

Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.

Norac pobegnil v Hercegovino

10. 02. 2001 00.00

Po poročanju hrvaških medijev se upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki ga sumijo uboja srbskih civilistov na področju Gospića leta 1991, skriva na območju Hercegovine. Noracu naj bi pri skrivanju pomaga skupina upokojenih generalov, ki so blizu krogom v opozicijski stranki HDZ. Vlada je zavrnila vse spekulacije, da ve, kje se Norac nahaja in tudi spekulacije, da se že nahaja v Haagu. Stališče vlade je, da imajo spekulacije namen destabilizirati državo. Izginotje Noraca in razpis tiralice za njim sta izzvala burne odzive združenj hrvaških vojnih veteranov in invalidov, ki že tri dni po vsej Hrvaški organizirajo proteste v njegovo podporo. Protestniki že od četrtka dalje blokirajo ceste Zagreb - Split v Sinju in Kninu, jadransko magistralo na območju Senja, Zadra in Šibenika ter liško magistralo na območju Plitvic. Predstavnik policije na področju Senja in Cetinske krajine je izjavil, da s policijskega stališča stanje ni napeto. Predvsem naj bi šlo za mirno povorko prebivalcev Sinja in Cetinske krajine. Policija je storila vse potrebno, tako da je preusmerila promet, ki se naj bi se odvijal brez zastojev.

Norac osumljen vojnih zločinov

09. 02. 2001 00.00

Hrvaška policija tudi danes nadaljuje iskanje upokojenega generala Mirka Noraca, ki je osumljen vojnih zločinov in za katerim je bila včeraj zvečer razpisana tiralica. Na zahtevo sodišča na Reki je zagrebška policija skušala Noraca, ki je osumljen, da je leta 1991 kot poveljnik obrambe v Gospiću sodeloval v pobojih srbskih civilistov na tem območju, aretirati že v sredo. Noraca je skupaj s še 11 generali lani jeseni zaradi pisma, v katerem so generali javno kritizirali novo hrvaško oblast, upokojil hrvaški predsednik Stipe Mesić.

Mesič obsodil sklepe hrvaške vlade

13. 12. 2000 00.00

Hrvaški predsednik Stipe Mesič je danes obsodil sklepe hrvaške vlade, v katerih ta kritizira haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, od sodišča pa tudi zahteva, naj preiskuje le konkretne zločine, ne pa tudi legitimnih vojaških operacij, kakršna je bila na primer operacija Nevihta.

Ob prvi obletnici smrti Franja Tuđmana

10. 12. 2000 00.00

Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je danes v Zagrebu obeležila prvo obletnico smrti prvega hrvaškega predsednika in ustanovitelja HDZ Franja Tuđmana. Predsednik HDZ Ivo Sanader je spomnil na Tuđmanovo politično delovanje od prvih demokratičnih volitev na Hrvaškem do osamosvojitve in vodenja hrvaške države. "Danes, ko zlonamerneži in kritiki poskušajo zmanjšati ali celo očrniti njegovo delo, so argumenti in resnica na njegovi in na naši strani," je poudaril Sanader. Komemoracije so se udeležili še člani Tuđmanove družine, člani predsedstva HDZ, podpredsednika sabora iz HDZ Vlatko Pavletič in Ivica Kostovič, pa tudi predsednica županijskega doma Katica Ivaniševič, člani bosansko-hercegovske HDZ in mnogi drugi podporniki te stranke.

Prva obletnica Tuđmanove smrti

09. 12. 2000 00.00

Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.

Preobrat v hrvaški medijski aferi

06. 12. 2000 00.00

Županijsko državno tožilstvo v Zagrebu je zaradi pomanjkanja dokazov prekinilo preiskavo proti lastniku največje hrvaške založniške hiše EPH Ninoslavu Paviću in proti lastniku zasebne televizije OTV Vinku Grubišiću, akterjema t.i. "medijske afere", ki jo je sprožil dnevnik Republika z objavo dokumentov o obstoju tajne zločinske organizacije, ki nadzira 80 odstotkov vseh hrvaških medijev.

Hrvaška policija prijela sedem oseb

05. 12. 2000 00.00

Zagrebška policija je včeraj v povezavi z "medijsko afero", ki jo je razkril dnevnik Republika, prijela sedem oseb, je po zaslišanju na policiji novinarjem povedala odvetnica založniške hiše EPH Vesna Alaburić. Prijeti so osumljeni združevanja za storitev kaznivega dejanja, zlorabe v gospodarskem poslovanju ter zlorabe položaja in oblasti, ne pa tudi oblikovanja zločinske organizacije, kar sicer trdi Republika.

Hrvaška zavrača delitev BiH

14. 11. 2000 00.00

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni Avaz poudaril, da so v zablodi vsi tisti Hrvati iz Bosne in Hercegovine, ki mislijo, da bi na ozemlju BiH lahko ustanovili svojo paradržavo, ki bi se nato nekega dne priključila Hrvaški. Po Mesićevih besedah Zagreb takšnih zamisli ne bo podprl. Mesić je pojasnil, da so takšne pobude v nasprotju z globalnim dogajanjem v Evropi, obenem pa tudi škodijo temeljnim interesom Hrvatov v BiH, tako kot podobne separatistične ideje škodijo interesom bosanskih Srbov. Mesić je vnovič obsodil izvedbo referenduma o oblikovanju hrvaške enitete v BiH, ki ga je na sobotnih splošnih volitvah v tej državi pripravila Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Medtem pa je bosanskohercegovska stranka Nova hrvaška pobuda (NHI) od vodje misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Roberta Barryja zahtevala, naj sprejme "ostre ukrepe" proti organizatorjem omenjenega referenduma, saj ocenjuje, da je ta resno vplival na regularnost glasovanja, obenem pa naj bi šlo tudi za jasno kršitev volilnega molka.

Volitve v BiH

11. 11. 2000 00.00

Danes so volili prebivalci obeh entitet Bosne in Hercegovine. Približno dva milijona in pol volilnih upravičencev se je na

Ustavne spremembe na Hrvaškem

10. 11. 2000 00.00

Hrvaški sabor je pozno sinoči z dvotretjinsko večino sprejel spremembe ustave. Vladna koalicija je s tem izpolnila eno svojih največjih predvolilnih obljub. V spremenjeni ustavi pa ni bilo prostora za Slovence, ki so bili kot manjšina leta 1997 iz nje izbrisani.

Hrvaška ima novo ustavo

10. 11. 2000 00.00

Predstavniški dom hrvaškega sabora je pozno sinoči sprejel spremembe hrvaške ustave, s katerimi je obstoječi polpredsedniški sistem spremenil v parlamentarnega. Ustavne spremembe so bile sprejete s 106 glasovi proti 35. Proti spremembi ustave so glasovali samo predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), vse ostale stranke pa so glasovale za. Po novem so dosedanja pooblastila predsednika republike znatno zmanjšana in prenešena na sabor in vlado. Predsednik republike še naprej poveljuje vojski in zastopa Hrvaško v tujini. Spremenjen je tudi naziv hrvaškega parlamenta, ki se po novem imenuje Hrvaški sabor, ne pa več Hrvaški državni sabor. V hrvaški ustavi je prvič uveden pojem regionalne samouprave, pa tudi uredba o enakopravnosti spolov.

Bosanski Hrvati sklicali referendum

29. 10. 2000 00.00

Hrvaške stranke v BiH so na zasedanju v Novem Travniku sprejele odločitev o razpisu referenduma, na katerim naj bi se bosanski Hrvati opredelili do danes sprejete deklaracije o pravicah in položaju hrvaškega naroda v BiH. Referendum naj bi izvedli 11. novembra, ko bodo v BiH potekale tudi splošne volitve.

Sabor sprejel resolucijo o domovinski vojni

14. 10. 2000 00.00

Po dveh dnevih razprav je hrvaški parlament pozno sinoči sprejel resolucijo o domovinski vojni. Ta med drugim pravi, da je Hrvaška v letih od 1991 do 1995 zakonito branila svoje ozemlje pred napadi Srbije, Črne gore in jugoslovanske vojske, ter ni vodila osvajalne vojne. Deklaracija izključuje kolektivno krivdo, hrvaško sodstvo pa je kljub temu dolžno raziskati primere posameznih vojnih zločinov. Za deklaracije je glasovalo 88 hrvaških poslancev, proti pa štirje.

Nezaupnica Račanu?

05. 10. 2000 00.00

Predstavniški dom hrvaškega sabora je danes na dnevni red prvega jesenskega zasedanja uvrstil tudi predlog opozicijske Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) o nezaupnici hrvaškemu premieru Ivici Račanu in notranjemu ministru Šimetu Lučinu.

HDZ zahtevala razpis novih volitev

30. 09. 2000 00.00

Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.

Večernji list bo kupila avstrijska Styria

26. 08. 2000 00.00

Podpredsednik hrvaške vlade Slavko Linić je včeraj potrdil, da so s Caritas Fundom dosegli dogovor o prodaji hrvaškega dnevnika Večernji list avstrijskemu medijskemu koncernu Styria. Približno štiri milijone nemških mark, pridobljenih v tej transakciji, bo nakazano na račun hrvaške države, sredstva pa bodo blokirana dokler sodstvo ne bo presodilo o morebitnih nepravilnostih pri privatizacije tega dnevnika.

Hrvaška bo spremenila ustavo

16. 07. 2000 15.39

Predstavniški dom hrvaškega sabora je sinoči na izrednem zasedanju z večino glasov sprejel odločitev za začetek postopka spremembe ustave Republike Hrvaške, kar pomeni prvi korak pri prehodu iz polpredsedniškega v parlamentarni politični sistem. Razprava o spremembi ustave in oblikovanju načrta za te spremembe bo sledila jeseni.

Ante Jelavić znova izbran

15. 07. 2000 18.42

Ante Jelavić, dosedanji predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) v Bosni in Hercegovini, je bil na šestem kongresu stranke v Sarajevu znova izbran na tem položaju. Stranka je tudi prvič sprejela odločitev, da se opraviči za vojne zločine, ki so jih med vojno v BiH storili Hrvati. Osnutek izjave o tem naj bi sprejeli še danes.

Peto zborovanje HDZ

29. 04. 2000 13.13

Hrvaška demokratska skupnost (HDZ), nekdanja vladajoča stranka na Hrvaškem, bo imela danes in jutri svoje peto zborovanje, na katerem bodo izvolili novo vodstvo.

Ribičič pojasnjuje pomoč Hrvatom

18. 04. 2000 20.31

Novica o sodelovanju profesorja pravne fakultete in poslanca Cirila Ribičiča pri pripravi nove hrvaške ustave je v sosednji državi dvignila veliko prahu. O tem je za POP TV spregovoril tudi Ribičič, ki je poudaril, da je svetoval izključno kot strokovnjak za ustavnopravna vprašanja. Ob tem pa so se nekateri njegovi napotki vezali tudi na aktualno politično sedanjost pri nas.

Račanov odziv na Borkovićeve grožnje

16. 04. 2000 12.36

Hrvaški premier Ivica Račan je po petkovem sprejemu deklaracije o sodelovanju Hrvaške s haaškim mednarodnim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo izpostavil pravico vseh do svobode izražanja in dialoga, poudaril pa, da demokratična Hrvaška ne more pristati in tolerirati groženj ter izsiljevanj z žvenketanjem orožja in izzivanjem državljanske vojne.

Granić predsednik nove stranke

02. 04. 2000 18.28

Na ustanovnem zasedanju je danes nova hrvaška stranka Demokratski center (DC) v Zagrebu za predsednika stranke izvolila Mateja Granića, za njegovo namestnico Vesno Škare-Ožbolt. Oba sta pred časom izstopila iz Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) in napovedala ustanovitev te stranke. Na zasedanju so sprejeli tudi program in statut stranke ter izvolila tri podpredsednike in člane delovnih teles.

Vprašljivi argumenti v razsodbi haaškega sodišča?

06. 03. 2000 19.22

Hrvaška vlada je našla dokumente, ki postavljajo pod vprašaj obsodbo haaškega sodišča zoper bosanskega Hrvata, generala Tihomirja Blaškića, je sporočil hrvaški premier Ivica Račan. Haaško sodišče je minuli petek Blaškića obsodilo na 45 let zapora zaradi zločinov nad bosanskimi Muslimani v dolini Lašve. Po Račanovih besedah so pred dnevi v Zagrebu odkrili dokumentacijo o dogajanju med vojno v BiH med letoma 1992 in 1994. Na podlagi dokumentacije naj bi bilo mogoče identificirati prave storilce zločina v Ahmičih in drugod, je še dejal Račan. Po njegovem mnenju dokumentacija postavlja pod vprašaj argumente v razsodbi haaškega sodišča in višino kazni za Blaškića. Račan je napovedal, da bo njegova vlada dokumentacijo izročila haaškemu sodišču. Opozoril je še, da prejšnja HDZ oblast teh podatkov ni dala na razpolago Blaškićevi obrambi. Pred ameriškim veleposlaništvom v Zagrebu pa se je popoldne na napovedanih mirnih demonstracijah zaradi obsodbe Blaškiča zbralo več tisoč ljudi.

HDZ v razsulu

02. 03. 2000 21.56

Hrvaška demokratična skupnost, HDZ, še ne tako dolgo nazaj vodilna stranka v sosednji državi, po desetih letih delovanja razpada. Stranko sta zapustila njena najvidnejša in najpomembnejša člana: nekdanji zunanji minister Mate Granić in nekdanja Tuđmanova svetovalka Vesna Škare Ožbolt. Ustanovila bosta novo stranko: Demokratični center.