heinrich
Literarna nagrada za Ugrešićevo
29. 01. 2000 12.15
Berlinska akademija umetnosti bo literarno nagrado Heinrich Mann podelila hrvaški pisateljici Dubravki Ugrešić. Žirija bo 16.000 nemških mark vredno nagrado Ugrešićevi podelila, ker ji je kot le redkim avtorjem v esejih uspelo preučiti krvav razpad nekdanje Jugoslavije in nacionalistična pretiravanja na Hrvaškem. Nagrado bodo podelili 26. marca na akademiji v Berlinu.
Boell pri Založbi Urbar Agart
21. 12. 1999 16.08
Ob obletnici rojstva nemškega klasika in Nobelovega nagrajenca Heinricha Boella je Založba Urbar Agart danes v knjigarni Konzorcij predstavila njegov posmrtno izdani roman Angel je molčal in pesniško zbirko Mesta tihe sreče, ki ju je prevedel Aleš Učakar.
Nagrada Hermanna Hesseja švicarskemu pisatelju
20. 11. 1999 12.21
Literarno nagrado Hermanna Hesseja, ki jo podeljujejo vsaka tri leta, bo letos prejel švicarski avtor Markus Werner za roman Egipčan Heinrich. Žirija je v utemeljitvi poudarila, da je roman napisan v sodobni prozi, bogati in polni domišljije. Werner se v romanu poda na iskanje svojega egiptovskega prednika iz 19. stoletja.
Ocena Neisserjevega obiska v Sloveniji
21. 09. 1999 20.51
Podpredsednik avstrijskega parlamenta Heinrich Neisser je popoldne končal dvodnevni obisk v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o vse glasnejših očitkih Dunaja na račun Jedrske elektrarne Krško (JEK). Neisser zatrjuje, da Avstrija z nerešenimi dvostranskimi vprašanji ne namerava pogojevati vstopa Slovenije v Evropsko unijo.
Podpredsednik avstrijskega parlamenta v Sloveniji
20. 09. 1999 18.55
Na povabilo predsednika slovenskega državnega zbora Janeza Podobnika je Ljubljano obiskal podpredsednik avstrijskega parlamenta Heinrich Neisser, so sporočili iz državnega zbora. Poudarek srečanja s predsednikom DZ Podobnikom je bil namenjen pogovorom o pomenu poslovnika za kakovostno delo parlamenta. Sogovornika sta spregovorila tudi o dobrih gospodarskih stikih med državama, ki jim dajejo poseben pomen velika avstrijska vlaganja v Sloveniji.
OZS o vlogi slovenske obrti v EU
05. 03. 1999 15.40
Članstvo Slovenije v Evropski uniji bo imelo velike posledice na področju obrti, česar se zavedajo tudi predstavniki Obrtne zbornice Slovenije (OZS). Slovenska obrtna podjetja še niso dovolj seznanjena z izzivi, ki jih ponuja EU, zato je omenjena zbornica danes pripravila predavanje, na katerem je Heinrich Traublinger, predsednik Obrtne zbornice za Muenchen in Zgornjo Bavarsko, slovenskim obrtnikom predstavil izkušnje nemške obrti na skupnem evropskem trgu, William Ament iz evropske komisije v Bruslju pa je pojasnil tudi vsebino evropskih finančnih programov prilagajanja, namenjenih pridružitvenim članicam EU.
Presednik države, zunanji minister in nadškof na slovesnosti v Aachnu
31. 01. 1999 10.37
Slovenski predsednik Milan Kučan, zunanji minister Boris Frlec in nadškof Franc Rode se danes v Aachnu kot častni člani udeležujejo slovesne ustanovitvene skupščine svetovalnega sveta (kuratorija) Evropske fundacije za aachensko katedralo, ki bo leta 2000 praznovala 1200-letnico posvetitve. Na slovesnosti se je zbralo kar šest predsednikov evropskih držav, poleg slovenskega Milana Kučana in nemškega Romana Herzoga tudi madžarski, romunski, makedonski in bolgarski ter približno 70 častnih članov fundacije.
Hittler in ne Hitler
26. 08. 1998 07.40
Življenje za Adolfa Hittlerja, upokojenega voznika avtobusa, ni bilo vedno posejano z rožicami. Kot sam pravi, je imel zaradi imena, ki se od imena nekdanjega nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja razlikuje le za eno črko, veliko težav tako v zasebnem kot poklicnem življenju. V pogovoru za časopis Focus je Hittler pojasnil, da še vedno dobiva številne telefonske klice, in to celo sredi noči, s sporočili kot: ''Boš že še plačal za plinske celice!''
Pirelli bo za Siemens proizvajal električne kable
17. 07. 1998 08.32
Pirelli in Siemens sta v četrtek po osmih tednih dogovarjanj podpisala sporazum, ki predvideva prenos svetovne proizvodnje kablov za prenos električne energije od nemškega proizvajalca k italijanskemu. Kot je povedal predsednik Siemensa, Heinrich von Pierer, operacija vredna 500 milijard nudi sektorju proizvodnje kablov za prenos energije in njegovi delovni sili perspektivo na dolgi rok. Dodal je še, da so v tako močnem proizvajalcu, kot je Pirelli, našli optimalnega partnerja za sodelovanje v tem sektorju.
V Kranjski Gori tridnevni seminar o EU in vključevanju Slovenije
23. 05. 1998 11.45
V Kranjski Gori se je poteka tridnevni seminar Evropska unija in vključevanje Slovenije, ki ga prireja Kalandrovo društvo iz Ljubljane skupaj z Združeno listo socialdemokratov, inštitutom Karl Renner z Dunaja in Fondacijo Friedrich Ebert iz Nemčije. Na seminarju sodeluje 40 udeležencev.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
Barceloni nogometni superpokal
12. 03. 1998 08.08
Nogometaši španske Barcelone so zmagovalci letošnjega nogometnega superpokala. V povratni tekmi v Dortmundu so s tamkajšnjo Borussio igrali neodločeno 1:1 (1:0), a so dobili prvo srečanje na domačem igrišču z 2:0. Gol za gostje je že v 7. minuti dosegel Giovanni, v 65. pa je izenačil Heinrich.