herzog
Kohl ne namerava imenovati donatorjev
24. 01. 2000 08.38
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl je včeraj zanikal novico, da je pripravljen imenovati donatorje, ki so nakazovali denar na skrivne račune nemških krščanskih demokratov (CDU). Kohlov tiskovni predstavnik je za dpa povedal, da je novica izmišljena.
Nova sezona v milanski Scali
07. 12. 1999 17.55
V milanski Scali se nocoj začenja nova operna sezona z uprizoritvijo edine opere Ludwiga Van Beethovena - Fidelio. Po besedah njenega režiserja Wernerja Herzoga je opera, ki jo bodo izvedli pod vodstvom dirigenta Riccarda Mutija, polna ''vibracij in notranje dejavnosti''.
Musical Konferenca živali na avstrijskem Koroškem
24. 09. 1999 16.04
Pod okriljem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca bo jutri, 25. septembra, ob 20. uri v kulturnem domu v Šentprimožu na avstrijskem Koroškem premiera musicala Konferenca živali, pri kateri je sodelovala vrsta slovenskih avtorjev z obeh strani meje. Libreto je po Kaestnerjevi zgodbi v slovenskem prevodu Sonje Wakounig napisal Boris A. Novak, režiral je Miran Herzog, glasbo pa je napisal Gabriel Lipuš iz Celovca. Likovno podobo je Konferenci živali dala likovna umetnica Eka Vogelnik.
Frentznova čelada v dobrodelne namene
14. 09. 1999 21.39
Nemec Heinz Harald Frentzen, zmagovalec dirke formule 1 v nedeljo v Monzi, je na mednarodni avtomobilistični razstavi v Frankfurtu tekmovalno čelado, ki jo je nosil v vožnji do zmage, podaril dobrodelnemu skladu Christiane Herzog, žene nekdanjega nemškega predsednika Romana Herzoga. Čelado bodo prodali na dražbi, izkupiček pa bo namenjen otorkom z mišičnimi obolenji.
V Nemčiji slovesnosti ob 250. obletnici Goethejevega rojstva
29. 08. 1999 09.48
Na tisoče ljudi se je včearj zbralo v Frankfurtu ob Majni, kjer potekajo slovesnosti ob praznovanju 250. obletnice rojstva Johanna Wolfganga von Goetheja.
Slovesnosti ob 250. rojstnem dnevu Goetheja
28. 08. 1999 08.30
Z literarnim večerom so se sinoči v Frankfurtu ob Maini začela praznovanje 250. rojstnega dne velikega nemškega pisca Johanna Wolfganga von Goetheja, ki se je v tem mestu rodil na jutrišnji dan pred 250 leti. Praznovanju, ki bo potekalo ves konec tedna, se bodo pridružili s številnimi prireditvami tudi v Weimarju, kjer je Goethe živel skoraj 57 let.
Začetek 17. muenchenskega filmskega festivala
26. 06. 1999 18.01
S kolumbijsko socialno dramo Prodajalka vrtnic se v Muenchnu danes začenja 17. muenchenski filmski festival. Do nedelje si bodo lahko obiskovalci ogledali 200 filmov. Glavni gost festivala bo poljski režiser Roman Polanski, kateremu v čast bo ob tej priložnosti posvečena razstava. Na festivalu se bodo s svojimi novimi deli predstavili tudi nekateri veliki režiserji, kot so Robert Altman, Claude Chabrol in Werner Herzog.
Herzog odprl na ogled svojo rezidenco
31. 05. 1999 11.46
Nemški predsednik Roman Herzog in njegova žena sta čez vikend za berlinsko ljudstvo odprla na ogled svojo rezidenco.
Herzog vidi Nemčijo na pravi poti in zahteva reforme
24. 05. 1999 17.50
Ob 50. obletnici zvezne republike je nemški predsednik Roman Herzog Nemčijo orisal v pozitivni luči, obenem pa je zahteval večjo pripravljenost za spremembe v politiki in družbi.
Nemčija praznuje 50. obletnico ustave
22. 05. 1999 14.19
S Praznikom demokracije se je v Berlinu danes začelo praznovanje 50. obletnice nemške ustave. Župan Berlina Eberhard Diepgen je v Hiši kultur sveta pred kakimi petsto udeleženci označil ustavni zakon za najbolj liberalno ustavo, ki so jo Nemci kdajkoli imeli.
Herzoga sprejel latvijski predsednik Ulmanis
20. 05. 1999 11.05
Ob začetku obiska v latvijski prestolnici Riga je nemškega predsednika Romana Herzoga davi sprejel predsednik Guntis Ulmanis. V ospredju njunih pogovorov bo predvidoma pridružitev Latvije k Evropski uniji in zvezi NATO. Herzog se je pred tem o tej temi pogovarjal tudi v litovski prestolnici Vilnius.
Herzog upa na posredovanje Ahtisaarija v krizi na Kosovu
18. 05. 1999 16.06
Nemški predsednik Roman Herzog, ki je na obisku v Litvi, je dejal, da močno upa na posredovanje finskega predsednika Marttija Ahtisaarija v kosovski krizi. Ahtisaari si je po njegovem mnenju v zadnjih dveh letih pri mnogih vprašanjih pridobil velike diplomatske izkušnje. Ahtisaari se trenutno pripravlja na morebitno posredovanje v Beogradu.
Herzog prispel na obisk v Litvo
18. 05. 1999 12.05
Nemški predsednik Roman Herzog je prispel na dvodnevni obisk v Litvo, kjer ga je ob prihodu sprejel zunanji minister Algirdas Saudargas. Za tem je predvideno srečanje s predsednikom Valdasom Adamkusom.
V Lvovu največ o Kosovu
14. 05. 1999 19.03
Prvi dan dvodnevnega srečanja predsednikov srednjeevropskih držav v ukrajinskem Lvovu, ki se ga udeležuje tudi slovenski predsednik Milan Kučan, je minil v znamenju razprave o reševanju kosovske krize. Udeleženci so oblikovali tudi skupno izjavo o Kosovu, ki jo bodo sprejeli v Lvovu, potrebnih je le še nekaj manjših usklajevanj.
Annan: Tudi balkanskim državam omogočiti jasno perspektivo
26. 04. 1999 15.06
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v govoru v Berlinu EU pozval, naj državam vzhodne in jugovzhodne Evrope omogoči jasno perspektivo za približevanje ali pristop k povezavi.
Lafontainovo slovo
18. 03. 1999 20.15
Nemški predsednik Roman Herzog je Oskarja Lafontaina, ki je pred tednom dni nepričakovano odstopil s položaja finančnega ministra in predsednika Socialdemokratske stranke (SPD), danes v Berlinu tudi uradno razrešil s tega ministrskega mesta.
Odprt največji računalniški sejem na svetu
18. 03. 1999 08.29
Nemški predsednik Roman Herzog je v sredo v Hannovru odprl največji računalniški sejem na svetu CeBIT 99. Herzog je poudaril, da je uporaba računalnikov in drugih informacijskih tehnologij postala ena osnovnih kulturnih tehnik, kot so branje, pisanje in računanje. Nemške politike je pozval, naj novim tehnologijam posvetijo več pozornosti in bolje izrabijo predvsem možnosti interneta. Na doslej največjem CeBITu se bo od četrtka naprej na 400.000 kvadratnih metrih površin predstavilo 7341 razstavljalcev. Na sejmu do 24. marca pričakujejo več kot 650.000 obiskovalcev, med njimi 120.000 iz tujine.
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Slovenski projekti v programu Weimar 1999
17. 02. 1999 14.11
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog ta petek, 19. februarja, ob 15. uri odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. V uradni program so bili povabljeni tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Koordinatorka slovenske udeležbe v Weimarju je Nevenka Koprivšek.
Začetek Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu
29. 01. 1999 08.26
Nemški predsednik Roman Herzog je ob začetku Svetovnega gospodarskega foruma včeraj v Davosu pozval k boljši koordinaciji gospodarske politike v vodilnih industrijskih državah ter k socialni odgovornosti podjetnikov in politikov.
Herzog o problematiki nemških prispevkov v EU in sprejemu Turčije
03. 01. 1999 11.31
Nemški predsednik Roman Herzog se je pridružil zahtevi po znižanju nemških prispevkov v blagajno Evropske unije. ''Visok nemški neto prispevek je zares politična težava. Zaželeno bi bilo, da glede tega vprašanja dosežemo napredek,'' je dejal Herzog za časnik Bild am Sonntag. Nemški predsednik je obenem tudi navedel štiri pogoje za sprejem Turčije v EU.
Weimar - nova evropska prestolnica kulture
01. 01. 1999 15.19
Več tisočglava množica je v noči s četrtka na petek poleg novega leta obeležila tudi prenos naslova evropske kulturne prestolnice 1999 na nemško mesto Weimar. Prebivalci Weimarja in obiskovalci so dogodek obeležili na prostem z ognjemetom, ki je sledil predstavi francoske poulične gledališke skupine Premični človek. Le nekaj ur pred polnočjo pa je Weimar postal prvo mesto iz nekdanje Nemške demokratične republike (DDR), v katerem so odprli muzej sodobne umetnosti. Muzej hrani zbirko 120 del galerista Paula Maenza. Uradne slovesnosti letošnje kulturne prestolnice pa bodo počakale do 19. februarja, ko bo prireditev otvoril nemški predsednik Roman Herzog.
Herzog na obisku pri Blairu
03. 12. 1998 17.21
Nemški predsednik Roman Herzog se je danes v Londonu sestal na pogovorih z britanskim premierom Tonyjem Blairom.
Herzog za nadaljevanje mirovnega procesa
17. 11. 1998 11.46
Nemški predsednik Roman Herzog je po pogovorih z izraelskim ministrskim predsednikom Benjaminom Netanjahujem danes v Jeruzalemu dejal, da upa, da se bo bližnjevzhodni mirovni proces kljub najnovejšim napetostim med Izraelom in Palestinci nadaljeval.
Herzog na obisku v Izraelu
16. 11. 1998 11.45
Nemški predsednik Roman Herzog se je med svojim drugim uradnim obiskom v Izraelu zavzel za večji evropski vpliv na bližnjevzhodni mirovni proces. Herzog, ki je danes prispel v Izrael, bo v torek najprej odpotoval na Palestinska avtonomna ozemlja, nato pa še v Jordanijo.
Slovesnosti ob 350. obletnici podpisa Vestfalskega miru
24. 10. 1998 10.35
V Osnabruecku in Muenstru v Nemčiji bodo danes potekale slovesnosti ob 350. obletnici sklenitve Vestfalskega miru, s katerim se je končala 30-letna vojna med katoliki in protestanti.
Predsednik Kučan v ponedeljek na Dunaju na vrhu predsednikov srednjeevropskih držav
10. 10. 1998 11.55
Slovenski predsednik Milan Kučan se bo v ponedeljek na Dunaju udeležil izrednega srečanja predsednikov sedmih srednjeevropskih držav, ki ga je sklical avstrijski predsednik Thomas Klestil. Osrednja tema srečanja bo širitev Evropske unije, predsedniki pa se bodo pogovarjali tudi o evropskih varnostnih strukturah, razmerah na Kosovu ter finančni krizi v Rusiji.
Nemčija je pripravljena pomagati Južni Koreji
16. 09. 1998 13.43
Danes je nemški predsednik Roman Herzog izjavil, da je Nemčija pripravljena pomagati Južni Koreji. Južna Koreja bi morala odpreti svoje trge za pritok tujega kapitala.
Herzog podelil odlikovanje za zasluge Spielbergu
11. 09. 1998 08.27
Nemški predsednik Roman Herzog je ameriškemu režiserju Stevenu Spielbergu na berlinskem gradu Bellevue včeraj podelil državno odlikovanje za zasluge. Tako naj bi počastili Spielbergovo delo, ki je s filmom Schindlerjev seznam na različne načine pripomoglo k soočanju s holokavstom, je poudaril Herzog.
Kinkel pozval Indijo in Pakistan k dialogu
09. 09. 1998 17.01
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je med pogovorom z indijskim predsednikom Kocherilom Ramanom Narayananom danes v Bonnu Indijo in Pakistan pozval, naj se izogneta jedrski oboroževalni tekmi in začneta konstruktiven dialog o vseh spornih vprašanjih. Upravičene nacionalne varnostne interese je po Kinklovih besedah moč najbolje uresničiti z vključitvijo v mednarodne norme o neširjenju jedrskega orožja.