hiše

Prostitucija kot zakonita dejavnost

01. 10. 2000 00.00

Na Nizozemskem je od danes najstarejša obrt zakonita dejavnost. Danes namreč začne veljati zakon o prostituciji, ki ga je nizozemski parlament sprejel decembra lani. Od 1. oktobra za javne hiše veljajo ista pravila kot za običajna podjetja, prostitutke pa morajo prijaviti svojo dejavnost.

Ameriški proračunski presežek

28. 09. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je sporočil, da bo po izračunih Bele hiše proračunski presežek letošnjega fiskalnega leta, ki se izteče v soboto, znašal nekaj več kot 230 milijard dolarjev. Do podobne številke so prišli tudi v kongresnem uradu za proračun, kjer predvidevajo, da bo presežek znašal 232 milijard dolarjev. Clinton je ob tem napovedal, da bo večino presežka, 223 milijard dolarjev, namenil za odplačilo državnega dolga, katerega bi z nadaljevanjem sedanje davčne in proračunske politike povsem odplačali do leta 2012. Proračunski presežek v fiskalnem letu 1999 je znašal 124 milijard dolarjev.

Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ

26. 09. 2000 00.00

Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.

Clintonova objavila seznam gostov

25. 09. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary sta leta 1999 v Beli hiši in v uradnem predsedniškem "vikendu" v Camp Davidu "prenočila" 404 osebe, nekatere tudi večkrat. Vsem gostom je skupno, da so osebni prijatelji predsedniškega para, večini pa predvsem to, da so prispevali krepke denarje za politične kampanje Demokratske stranke. Konservativna Amerika je ob tem novem v vrsti - kot jim pravijo - "Clintonovih sramotnih izkoriščanj položaja za osebne koristi", dvignila vik in krik, čeprav jima kaznivega dejanja ne bo mogoče dokazati.

Janet Reno zahteva natančno preiskavo

23. 09. 2000 00.00

Ameriška pravosodna ministrica Janet Reno je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu sporočila, da je zahtevala natančno raziskavo primera Wen Ho Lee, je sporočil tiskovni predstavnik Bele Hiše Joe Lockhart. Renojeva je preiskavo zahtevala v zadevah, ki so ključne za rešitev primera in ob tem Clintonu zagotovila, da bo ministrstvo za pravosodje v zvezi s primerom opravilo tudi notranjo raziskavo na ministrstvu.

Delničarjem Telekoma 310 tolarjev na delnico

21. 09. 2000 00.00

Delničarji Telekoma Telekoma so na današnji skupščini za dividende namenili 2 milijardi in 25 milijonov tolarjev, kar je 310 tolarjev na delnico. Delničarje pa bolj skrbi letošnji dobiček. Čeprav so na Telekomu sprva načrtovali, da ga bo za več kot 15 milijard, so pred kratkim to številko zmanjšali skoraj za polovico.

Slovenica bo ponudila pokojninski načrt z zajamčenim donosom

15. 09. 2000 00.00

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v začetku tedna odobrilo pokojninski načrt Zavarovalniške hiše Slovenica, s katerim zavarovalnica svojim zavarovancem zagotavlja minimalni zajamčeni donos, ki znaša 50 odstotkov donosa dolgoročnih državnih vrednostnih paprijev. Gre za 25 odstotkov višji donos, kot ga predpisuje zakon, so sporočili iz Slovenice.

V Scali stojišča nadomestili s sedeži

15. 09. 2000 00.00

V milanski operni hiši La Scala so stojišča nadomestili s sedeži, kar pa je izzvalo negodovanje ljubiteljev opere, ki so svoje nezadovoljstvo izrazili z metanjem gledaliških listov z balkonov in protestiranjem pred zgradbo. Uprava La Scale je jeznim ljubiteljem operne umetnosti ponudila nadomestilo - 139 sedišč bo veljala cena, ki so jo pred tem računali za stojišča. Vrste protestnikov so pred prvo predstavo letošnje sezone, opero La Boheme, pred zgradbo protestirale s svečami. To je bila tudi prva predstava, potem ko je vodstvo opere sporočilo, da namerava zamenjati 160 - 200 stojišč z oštevilčenimi sedeži. Tiskovni predstavnik operne hiše Paolo Soraci je dejal, da sedeži v zadnji vrsti ne omogočajo dobre vidljivosti, vendar jih morajo zaradi italijanskih požarnih varnostnih predpisov vgraditi. Obiskovalci, ki ponavadi opere spremljajo s stojišč, veljajo za najbolj vnete operne oboževalce in najboljše kritike. Običajno so tudi po več ur čakali na karte za stojišča, ki so stale približno 10.000-20.000 lir (5-9 ameriških dolarjev). Najdražje karte za premierne predstave stanejo namreč tudi do 1500 ameriških dolarjev.

Clinton bo obiskal Vietnam

15. 09. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton bo novembra predvidoma odpotoval v Hanoi, so sinoči sporočili iz Bele hiše. Clinton bo Vietnam najverjetneje obiskal po letnem vrhu članic APEC, ki bo 15. in 16. novembra v Bruneju. Načrtovani Clintonov obisk v Vietnamu, ki bo prvi obisk kakega ameriškega predsednika po vojni v Vietnamu leta 1975, bo pomenil obnovitev vezi med nekdaj sovražnima državama.

Pariz odlikoval Clinta Eastwooda

06. 09. 2000 00.00

Ameriškemu filmskemu igralcu Clintu Eastwoodu je mesto Pariz

Delnice Gorenja padajo

06. 09. 2000 00.00

Včeraj dopoldan je Gorenje vrednost delnice padla za 2.44 odstotka - na 1.953,20 tolarjev pri količini 14.693 delnic, posredniki pa so dejali, da se bo verjetno ustavila pri 1.900,00 tolarjev. Samo v ponedeljek je padla za devet odstotkov. Prodajo so tudi pospešili slabi rezultati prvega polletja, ko se je dohodek zmanjšal za 13,8 odstotka. "V zadnjih dneh smo prejeli iz Gorenja dve slabi informaciji in bo najverjetneje vrednost delnice še padala" je dejal Borut Medvešek, posrednik hiše Ebrokers.

Alkoholne priprave na olimpijske igre

05. 09. 2000 00.00

Norveškega metalca kopja Paala Arneja Fagernesa, četrtouvrščenega z lanskega svetovnega prvenstva v Sevilli, je policija v Oslu aretirala zaradi suma vožnje v vinjenem stanju. Fagernes je v zgodnjih jutranjih urah ponedeljka, 4. avgusta, vidno pijan začel razbijati po vratih neke hiše, ker je mislil, da je v njej zabava. Lastniki so takoj poklicali policijo, le&#64979

Pentagon mimo ukazov Nixona

29. 08. 2000 00.00

Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.

Nova sezona Slovenske kinoteke

29. 08. 2000 00.00

Slovensko kinoteko bo tudi v sezoni 2000/2001 vodila težnja po umetniških presežkih. Zvrstile se bodo retrospektive velikih imen evropskega in svetovnega filma, med njimi Antonionija, Ozuja, Altmana in Bunuela, predstavile manj znane kinematografije -mongolska, portugalska, tajvanska in egipčanska, nadaljeval se bo kinotečni odkup novejših filmov in izdelkov filmske klasike, stalne rubrike - Animateka, Kino-uho, Dan za dokumentarec in druge. Sodelavci kinoteke so se obenem danes pohvalili z novostjo, programskim mesečnikom. Pravkar je izšla "nulta" številka Kinotečnika. Poslej naj bi o dejavnosti kinotečne hiše redno poročal vsakega 25. v mesecu.

Daryl Hannah v igri Sedem let skomin

28. 08. 2000 00.00

Ameriška igralka Daryl Hannah bo v novi gledališki predstavi producenta Laurenca Myersa odigrala vlogo, ki jo je leta 1955 v komediji Sedem let skomin proslavila hollywoodska diva Marilyn Monroe. Vendar ne pričakujte, da boste tudi njej, tako kot nesmrtni Marylin, gledali pod krilo. Daryl ne bo upodabljala Marylin, poudarja Myers. Zgodbo o starejšem poročenem gospodu, ki je med poletjem sam doma in sanja o dekletu iz sosednje hiše, je napisal George Axelrod, komedija pa naj bi na londonske odre prišla oktobra. Myers sicer poudarja, da je izbral za vlogo Daryl, ker je odlična komedijantka, če bo za obiskovalce londonskih gledališč odvrgla obleke, kot so to nedavno storile filmske igralke Nicole Kidman, Kathleen Turner in Jerry Hall, pa za zdaj še ni jasno.

Spopad med izraelskimi vojaki in člani Hamasa

27. 08. 2000 00.00

V spopadu med pripadniki islamskega gibanja Hamas in izraelskimi vojaki v vasi Asira al-Šamalija na Zahodnem bregu so bile po besedah poveljnika izraelske vojske Izaka Eitana v noči na nedeljo žrtve na obeh straneh. Eitan ni potrdil poročanja neke arabske televizijske postaje, po katerem naj bi bili v spopadu ubiti trije izraelski vojaki, dejal pa je, da so izraelske enote pomotoma ranile enega svojega vojaka. Palestinski viri so davi sporočili, da so pripadniki izraelske vojske v okviru akcije iskanja voditelja islamskega gibanja Hamas Mahmuda Abuja Hanuda ponoči obkolili vas Asira al-Šamalija. Vas je še vedno pod nadzorom Izraelcev. Do incidenta naj bi po prišlo potem, ko so želeli izraelski vojaki preiskati neko hišo, v kateri naj bi se skrival Hanud. Iz hiše so nato islamski borci napadli izraelske vojake. Hanud je bil v spopadu lažje ranjen in je izraelskim vojakom pobegnil v mesto Nablus na palestinskem ozemlju. Izraelske enote so v akciji aretirale enega od pripadnikov Hamasa.

Na ruski strani najmanj pet mrtvih

27. 08. 2000 00.00

Ruski viri poročajo, da je bilo v zadnjih 24 urah v Čečeniji ubitih najmanj pet ruskih vojakov. Nekaj naj bi jih življenje izgubilo v eksplozijah protipehotnih min, drugi pa so padli med spopadi s čečenskimi uporniki. Po poročanju agencije Itar-Tass naj bi ruske sile v Bači-Jurtu nadaljevale z "veliko operacijo čiščenja", kjer naj bi tudi začeli s preiskavo o vandalizmu ruskih vojakov, ki so med iskanjem upornikov zažigali hiše in avtomobile.

Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji

26. 08. 2000 00.00

Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.

Okoli 150 neonacistov protestiralo

21. 08. 2000 00.00

Pred zgradbo hamburške medijske hiše Axel-Springer, ki med drugim izdaja dnevnik Bild, se je danes zbralo približno 150 neonacistov. Skrajneži so korakali med poslopjem in bližnjo železniško postajo ter vzklikali "novinarji lažejo" in "mi smo narodni odpor". Bild, ki je najbolj brani dnevnik v Nemčiji, je po zadnjih neonacističnih izgredih sprožil široko kampanjo proti skrajni desnici. Med drugim vsak dan objavlja izjave znanih in anonimnih tujcev, ki predstavljajo Nemčijo kot državo, ki jih je sprejela.

Civilna pobuda vztraja

21. 08. 2000 00.00

Predstavnike civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka, arhitekta Janka Rožiča in Iro Zorka, ter zelenega ombudsmana pri Zelenih Slovenije Miho Jazbinška je danes sprejel minister za kulturo Rudi Šeligo. Predstavniki so ministru izročili peticijo z zahtevami, da se načrtovana premestitev Robbovega vodnjaka ustavi, da se projekt javno razgrne in da se strokovno preverijo izhodišča projekta. Minister je menil, da nekateri od njihovih argumentov "imajo svojo težo," ter predlagal, da jih predstavnika pobude predstavita in utemeljita na seji strokovne komisije za Robbov vodnjak, ki se bo znova sestala v sredo, 23. avgusta popoldne. Predstavniki civilne pobude bodo jutri mestnim oblastem predali peticijo z zahtevami, povezanimi z omenjenim ljubljanskim spomenikom, ki jo je doslej podpisalo več kot 2500 posameznikov. Na pobudo podžupana Mestne občine Ljubljana Antona Colariča se bodo udeležili tudi pogovora z njim in mu predstavili svoja stališča in predloge. Sestanek je na željo podžupana zaprt za novinarje, predstavniki civilne pobude pa bodo o dogovorih s srečanja spregovorili novinarjem ob 16. uri, na stopnicah Mestne hiše, je sporočil Janko Rožič v imenu civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka in zelenega ombudsmana pri Zelenih Slovenije. Predstavniki civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka in zeleni ombudsman so že v petek v ostrem odprtem pismu, naslovljenem na županjo Viktorijo Potočnik opozorili na njeno "uradno, javno in osebno" neodzivnost na predloge civilne pobude in se pritožili, da županji po uradni poti ne morejo vročiti peticije s svojimi zahtevami in zbranih podpisov podpore

Civilna pobuda zbrala prek 2.500 podpisov

19. 08. 2000 00.00

Civilna pobuda za ohranitev Robbovega vodnjaka v starem mestnemu jedru Ljubljane je doslej zbrala več kot 2.500 podpisov podpore. Hoteli so jih izročiti mestnim oblastem vendar jim ni uspelo. Tako pri mestnih službah kot pri županji so sprva naleteli na gluha ušesa, saj so predstavnike civilne pobude napotili kar k vratarju mestne hiše. Ker je županja na dopustu, so se za sestanek v naslednjih dneh končno uspeli dogovoriti s podžupanom. Gradbena ograja še stoji, po mnenju civilne iniciative pa bi jo veljalo v času turistične sezone odstraniti vse do trenutka, dokler ne bo končan upravni postopek, v katerem je gradbena inšpekcija odredila ustavitev del. Zagovorniki selitve celotnega spomenika pa Robbov vodnjak primerjajo z usodo Michelangelovega Davida, kar pa je po mnenju omdudsmana pri Zelenih Jazbinška, nevzdržno.

Upanje za posadko podmornice ugaša

17. 08. 2000 00.00

Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.

Diskografski monopolisti na zatožni klopi

11. 08. 2000 00.00

Največje svetovne diskografske hiše - Sony Music, BMG Music, Warner Music, Universal Music in EMI - so se v ZDA znova znašle na zatožni klopi. Pritožba, ki jo je na sodišču v New Yorku vložilo 28 ameriških zveznih držav, diskografske hiše bremeni tihega dogovora o enotnih cenah za ameriški trg. Diskografske hiše naj bi trgovcem na drobno predpisale določene cene in jim v zameno za to ponudile pomoč pri oglaševanju. Če se jim je kakšen trgovec poskusil upreti, je to drago plačal pri uveljavljanju na izjemno konkurenčnem trgu. Diskografske hiše naj bi z omenjeno politiko začele v letih 1995 in 1996, da bi napravile konec konkurenčnim trgovcem, zaradi katerih se je cena kompaktnih plošč spustila tudi pod deset dolarjev. Pet vodilnih diskografskih hiš naj bi sicer v ZDA obvladovalo 85 odstotkov trga, kjer se letno obrne 15 milijard dolarjev. Tožbo proti diskografskim hišam je sicer letos že vložila zvezna komisija za ameriški trg, proces pa se je končal s sporazumom, v skladu s katerim naj bi diskografske hiše prenehale z omenjeno politiko.

V Beli hiši se zabavajo s pornografijo

11. 08. 2000 00.00

Informativna spletna stran WorldNetDaily je sredi tedna objavila vest, da je svetovalec za izboljšanje varnosti računalnikov v Beli hiši med svojim delom odkril številne pornografske video strani, ki so jih med delovnim časom s spletnih strani nalagali nekateri zaposleni v predsedniški palači.

Clintonova javna izpoved o aferi Lewinsky

11. 08. 2000 00.00

Teden dni pred nacionalno konvencijo svoje stranke je demokratski ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v doslej najbolj odkriti javni izpovedi povedal, da je dve leti po aferi s pripravnico Bele hiše Monico Lewinsky, ki ga je skoraj stala predsedniškega položaja, našel notranji mir. V govoru pred 4500 pastorji na evangeličanskem verskem vrhu v predmestju Chicaga je Clinton svoje razmerje z Lewinskyjevo označil za veliko napako.

Cyber spopad preko Netscape Navigatorja

09. 08. 2000 00.00

Prejšnji konec tedna je računalniško javnost obšla vest, da so strokovnjaki odkrili pomanjkljivost v spletnem brskalniku Netscape Navigator, ki hekerjem omogoča da, ko je vaš računalnik enkrat okužen, popolnoma svobodno šarijo po njem. Lahko si ogledajo, kaj je na njem, kaj nanj posnamejo ali pa izbrišejo. Metoda je znana kot Brown Orifice, podobno kot najbolj uporabljana hekerska metoda Black Orifice.

Civilisti bežijo iz Čečenije

07. 08. 2000 10.17

Ruske sile trdijo, da so v zadnjih dveh dneh v Čečeniji ubile 160 čečenskih borcev. Ruske enote so konec tedna napadale območja na vzhodu in jugozahodu Čečenije, je sporočilo poveljstvo ruskih sil za Severni Kavkaz.

On-line trgovanje z obveznicami?

05. 08. 2000 16.01

Tri vodilne japonske borznoposredniške družbe nameravajo po poročanju časnika Nihon Keizai Shimbun ustanoviti trg obveznic, na katerem bo mogoče trgovati on-line. Družbe Nomura, Daiwa in Nikko Securities so že podpisale medsebojni dogovor, prve posle na novem trgu pa naj bi sklenili prihodnjo pomlad.

On-line trgovanje z obveznicami?

05. 08. 2000 00.00

Tri vodilne japonske borznoposredniške družbe nameravajo po poročanju časnika Nihon Keizai Shimbun ustanoviti trg obveznic, na katerem bo mogoče trgovati on-line. Družbe Nomura, Daiwa in Nikko Securities so že podpisale medsebojni dogovor, prve posle na novem trgu pa naj bi sklenili prihodnjo pomlad.

Odprli razstavo v spomin na Anno Frank

02. 08. 2000 15.57

V spomin na judovsko deklico Anno Frank, ki je napisala dnevnik o svojih grozljivih izkušnjah holokavsta, Dnevnik Anne Frank, bodo 10. avgusta v muzeju v Vatikanu odprli že enajsto razstavo, namenjeno vsem žrtvam holokavsta. Namen razstave je med drugim tudi okrepiti dialog med Judi in katoliki, so sporočili iz sveta za kulturo v Vatikanu. Na razstavi so slike iz obdobja rasističnega preganjanja in vsi deli Anninega dnevnika, ki je postal glas šestih milijonov Judov, umrlih v holokavstu. Družina Frank se je med 2. svetovno vojno 25 mesecev skrivala v podstrešju neke hiše v Amsterdamu, dokler jih niso nemški vojaki leta 1944 našli in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče. Anno so odpeljali v taborišče Bergen-Belsen, kjer je umrla, stara 15 let. Dnevnik Anne Frank so prodali v več kot 25 milijonih izvodov.