hiter

Na zboru SVIZ sprejeti dve resolciji
13. 02. 2001 00.00
Zaposleni v šolah, vrtcih raziskovalni dejavnosti in kulturi bodo v začetku pomladi pred vladno palačo pripravili protestni shod. To odločitev je danes izglasovalo skoraj 700 sindikalistov, ki so se udeležili javne seje v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Točka za Mariborčane
04. 02. 2001 00.00
Vaterpolisti so odigrali prvi krog drugega dela prvenstva. V derbiju sta se Olimpija in Probanka Leasing razšla brez zmagovalca - 9:9. Triglavani so proti Kopru dosegli novo visoko zmago - 18:5. Prvega srečanja za končno peto mesto med Kokro in Kamnikom ni bilo. Moštvi naj bi se pomerili prihodnji teden.

Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.

Dini pisal Ruplu
19. 01. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je danes prejel pismo italijanskega kolega Lamberta Dinija, v katerem mu je ta odgovoril na pismo v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom za slovensko manjšino v Italiji.

HP in NTT DoCoMo skupaj v 4G mobilno telefonijo
19. 12. 2000 00.00
Vodilni japonski mobilni operater NTT DoCoMo in ameriški proizvajalec računalnikov in tiskalnikov Hewlett-Packard (HP) naj bi skupaj razvijala prenos multimedijskih vsebin in omrežne aplikacije za širokopasovna omrežja četrte generacije (4G) mobilne telefonije. Med drugim naj bi raziskovala razvojne možnosti interaktivnega poslovanja preko mobilnih telefonov s tehnologijo 4G, ki bodo omogočali izredno hiter prenos multimedijskih vsebin, določitev zemljepisnega položaja uporabnika in hkrati nadomestili človekove identifikacijske dokumente, so povedali predstavniki obeh podjetij.

Svilanović pri Drnovšku
09. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je danes sprejel jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića. Sogovornika sta pozdravila podpis sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama, ki ga je dopoldne s Svilanovićem podpisal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. S tem sta Slovenija in ZRJ deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije vzpostavili polne diplomatske odnose, ki bodo omogočili krepitev odnosov na vseh področjih, tudi gospodarskem, in olajšali reševanje vprašanje nasledstva nekdanje skupne države.

Novi primeri bolezni norih krav
27. 11. 2000 00.00
V severnonemški zvezni deželi Schleswig - Holstein so potrdili prvi primer bolezni norih krav, je sporočila premierka zvezne dežele Heide Simonis. Krava, okužena z boleznijo norih krav, se je skotila leta 1996, zaklana pa je bila 22. novembra letos. Ista usoda čaka še 160 glav govedi iz njene črede. Drugi primer okužbe z boleznijo norih krav so zasledili na Portugalskem, kamor je krava prišla iz vzhodnonemške zvezne dežele Saške. Od srede naprej velja v Nemčiji prepoved uporabe živalske moke za vse živali. Prav tako bodo v Nemčiji prepovedali tudi celoten uvoz in izvoz živalske moke. Zahtevali bodo tudi hiter test za dokaz prisotnosti bolezni norih krav pri vsem govedu, starejšem od 30 mesecev, še pred 1. julijem 2001, datumom, ki ga je za to določila Evropska unija.

ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.

Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.

Informatika v javni upravi
25. 10. 2000 00.00
Strateški dokument za področje informacijskih tehnologij v državni upravi iz leta 1996, ki ga je pripravil Center Vlade za informatiko, je letos ob množici pobud in konkretnih dokumentov doma, v Evropi in po svetu upravičeno dočakal strateško prenovo. CVI se zaveda prednosti elektronskega poslovanja in ga ne razume zgolj kot prenašanja elektronskih sporočil, pač pa kot strategijo, ki bo prenovila in poenotila procese, dokumente in organizacijo javne uprave, optimizirala postopke in povečala splošno učinkovitost javne uprave.

Blair o vstopu novih članic v EU
06. 10. 2000 00.00
Britanski premier Tony Blair se je danes v Varšavi zavzel, naj Evropska unija v prvi polovici prihodnjega leta, ko bo EU predsedovala Švedska, sprejme jasen načrt o zgodnjem sklepu pristopnih pogajanj in sprejemu novih članic, pri tem pa izrazil željo, da bi prve nove članice v unijo vstopile do leta 2004. Blair je sicer opozoril, da "zagotovljenih mest" za vstop v unijo med prvimi ni. "Edina vstopnica so reforme," je opozoril.

Predstavili so se paraolimpijci
22. 09. 2000 00.00
Na odhod na svojo olimpijado se že pripravljajo para olimpijci. Športnike, ki bodo Slovenijo zastopali na teh igrah, so dopoldne predstavili na Rogli. Na 11. para-olimpijskih igrah, ki bodo od 18. do 29. oktobra v Sydneyju, bo letos nastopalo več kot 4000 invalidov iz 127 držav. Dva tedna pred odhodom na največje tekmovanje za športnike invalide, paraolimpijske igre v Sydneyju, se je slovenska paraolimpijska reprezentanca predstavila na Rogli. V Sydney, kjer se bodo paraolimpijske igre začele 18. oktobra, bo odpotovalo 17 slovenskih športnikov invalidov ter devet spremljevalcev.

V Mediani začeli z internetnimi raziskavami
11. 09. 2000 00.00
Inštitut za raziskovanje medijev Mediana je s pomočjo enega od vodilnih podjetij na področju internetnih raziskav v ZDA Global Market Institute (GMI) letos začel z raziskavami preko interneta. V Mediani so v ta namen oblikovali panel uporabnikov interneta, ki imajo elektronski naslov in so zainteresirani sodelovati v internetnih raziskavah. S pomočjo programske opreme podjetja GMI lahko učinkovito izvajajo nove raziskave in obdelujejo ter prikazujejo rezultate raziskav, so sporočili iz Mediane.

Telefaks Canon FAX-L260i za ISDN
08. 09. 2000 00.00
Avtotehna Biro je najavila prodajo telefaksa Canon FAX-L260i, ki uporabnikom omogoča popoln izkoristek digitalnih ISDN povezav. Aparat je do 70 odstotkov hitrejši od običajnih telefaksov, obenem pa digitalna povezava zagotavlja popolno zanesljivost pri prenosu podatkov, česar manj zanesljive analogne linije ne zmorejo. ISDN linija odpravi z začetnim in končnim protokolom pri prenosu podatkov, kar celotni čas pošiljanja skrajša na 3 sekunde in tako olajša delo vsem, ki pri svojem delu pošiljajo veliko faksov. Laserski izpis v ločljivosti 600x600 dpi pa zagotavlja ostre izpise tako besedil kot slik in grafov. FAX-L620i je zelo prilagodljiv tudi pri komunikaciji z drugimi aparati, saj se hitrost oddajanja podatkov samodejno prilagodi sprejemni napravi na drugi strani, kakovost izpisa pa ostane nespremenjena. Poleg naštetih novosti novi model telefaksa ponuja tudi hiter izpis do 6 strani na minuto in je opremljen z vsemi modernimi funkcijami hitrega in kodiranega izbiranja, zakasnjenim izbiranjem in možnostmi za kopiranje.

Olimpijski zmagovalci na znamkah
10. 08. 2000 00.00
Avstralski dobitniki zlate medalje na bližajočih se olimpijskih igrah v Sydneyu bodo poleg slave in zadovoljstva, ki jo zlata olimpijska medalja prinaša, deležni še posebne časti, saj bo vsak od njih le 24 ur po osvojitvi zlata upodobljen na poštnih znamkah, ki jih bo izdala avstralska pošta. Tako hiter natis - podobo vsakega zmagovalca bodo natisnili na 200.000 znamkah - omogoča nova digitalna tehnologija, s pomočjo katere se bodo junaki praktično preko noči znašli na marsikateri poštni pošiljki ali razglednici iz Avstralije.

Hočevar 10., Terdič 16.
09. 07. 2000 16.45
Slovenski kanuist Simon Hočevar je na tekmi svetovnega pokala v španskem Seu d'Urgellu osvojil deseto mesto. Zmagal je Slovak Michal Martikan. Med kajakaši je bil najhitrejši Nizozemec Floris Braat, edini slovenski finalist Miha Terdič pa je osvojil 16. mesto. V ženski konkurenci Slovenija ni imela predstavnic v finalu, zmagala pa je Američanka Rebecca Bennet Guiddens.

Sprejeli zakon o izrednem financiranju
01. 07. 2000 11.59
ZDA bodo svojemu obrambnemu ministrstvu dale na razpolago dve milijardi dolarjev za podporo ameriškemu sodelovanju v mirovni misiji na Kosovu, je včeraj po predhodni odločitvi predstavniškega doma potrdil še senat. Dodatne 4 milijarde pa bo Pentagon dobil za bencin, zdravstvo in nekaj drugih vojaških programov.

Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.

Belgija - Italija 0:2
15. 06. 2000 21.47
Nogometaši Italije so v drugem krogu skupine B evropskega prvenstva na Nizozemskem in v Belgiji v Bruslju premagali Belgijo z 2:0 (1:0). Za italijansko reprezentanco sta zadetka dosegla Francesco Totti (6.) in Stefano Fiore (66.).

Strokovnjaki o razbitju Microsofta
12. 06. 2000 11.55
Revija Computerworld je med 100 strokovnjaki s področja informacijske tehnologije izbrala vzorec in raziskala, kaj menijo o možnem razbitju Microsofta na dva dela. Skoraj vsi menijo, da je Microsoft potrebno zaradi kršenja protimonopolnega zakona kaznovati, vendar pa zastopajo različna stališča, ali je razbitje podjetja res primerna kazen.

Telemach bo povezal slovenska mesta
06. 06. 2000 15.48
Slovenska družba za komunikacijske storitve Telemach je sklenila strateško partnerstvo z dvema vodilnima podjetjema na področju novih tehnologij Cisco Systems in Eci Telecom pri gradnji Telemachovega hrbteničnega omrežja.

Predstavitev novosti iz >>Modrega velikana<<
29. 05. 2000 14.29
IBM Slovenija je predstavil novosti iz >>Modrega velikana<<. Strežnik S/390 sedaj podpira široko paleto Linux orodij, vključno s samim operacijskim sistemom Linux. Največja prednost, ki jo uporabnikom nudi Linux za S/390, je možnost poganjanja vseh Linux aplikacij, tudi tisith, ki so prosto dostopne preko interneta.

Era Velenje krepi tržni položaj
22. 05. 2000 14.43
Velenjska družba Era, ki kapitalsko in poslovno povezuje devet trgovskih družb, ki naj bi letos ustvarile 43 milijard tolarjev prihodkov oz. za osem milijard več kot lani, je na današnji novinarski konferenci v okviru 21. poslovnih dnevov predstavila nove blagovne znamke Good Food, Agrina in Adut. Slednja je obenem tudi znamka strokovnih trgovin, ki povezuje več kot 60 neodvisnih trgovcev ter nadgrajuje kapitalsko povezavo s tujino.

Dobro srce, zdravo srce?
19. 05. 2000 20.21
Ameriški znanstveniki so po desetletnih raziskavah in s pomočjo računalniškega rentgena ugotovili, da lahko sovražnost do ljudi v rani mladosti kasneje povzroči bolezni srca in ožilja ali celo srčni infarkt.

Sergej Fikfak zmagal v dežju
12. 05. 2000 20.54
Primorski dirkač Sergej Fikfak (Avtoplus Olimpija) je zmagovalec uvodne dirke za letošnji Seicento Petrol Pokal na razmočenem avstrijskem dirkališču v Zeltwegu. Na drugo mesto se je uvrstil Alojz Pavlič (Veit Fiat Racing Team), tretji pa je bil Lojze Udovč (Lojze Udovč).

Največji japonski prevzem
09. 05. 2000 07.50
Japonska družba NTT Communications bo za 5,5 milijarde dolarjev kupila Verio, enega največjih ameriških ponudnikov internetnih storitev za podjetja. NTT Communications, sicer hčerinska družba japonskega telekomunikacijskega velikana NTT, v Veriu že ima desetodstotni delež.

Stanovnik na reliju po Tuniziji
16. 04. 2000 16.15
Slovenski avtomobilist Miran Stanovnik bo po reliju Pariz - Dakar v ponedeljek štartal tudi na drugem največjem vztrajnostnem reliju po Tuniziji, ki šteje tudi za svetovno prvenstvo.

Byrd presenetil Klička
02. 04. 2000 12.32
Američan Chris Byrd je novi svetovni boksarski prvak v težki kategoriji po verziji WBO. Sinoči je v Berlinu v 10. rundi s tehničnim ''knockoutom'' premagal Ukrajinca Vitalija Klička. Za Klička, ki je dvoboj predal po poškodbi rame, je bil to prvi poraz po 30 profesionalnih nastopih, vseh prejšnjih 29 je dobil predčasno.

Predsednik Kučan končuje obisk na Portugalskem
30. 03. 2000 15.46
Predsednik države Milan Kučan bo danes po srečanju s predsednikom portugalskega parlamenta Antoniem de Almeido Santosom končal tridnevni uradni obisk na Portugalskem. V mestni hiši - z njenega balkona je bila leta 1910 razglašena republika - pa se bo srečal z lizbonskim županom Joaojem Soaresom.

Britanska kraljica med milijonarji interneta
27. 03. 2000 09.02
Britanska kraljica (73) se utegne pridružiti britanskim milijonarjem, ki so obogateli z internetom. Kot je poročal Sunday Telegraph, je kraljica pred štirimi meseci vložila približno milijon nemških mark v kartografsko podjetje getmapping.com, ki izdeluje zemljevid Velike Britanije s pomočjo letalskih posnetkov. Če bo podjetje v naslednjem mesecu kotiralo na borzi, bi bilo lahko ocenjeno na 43 milijonov nemških mark. Kraljičin triodstotni delež bi bil tako vreden več kot en milijon funtov. Vendar bi kraljica svoj delež obdržala, ne pa prodala za hiter zaslužek. S premoženjem, ocenjenim na 400 milijonov funtov, sodi med najbogatejše ženske na svetu.