hitrosti
Srečanje Kopača in Bordona
29. 01. 2001 00.00
Minister za okolje in prostor Janez Kopač se je v Škocjanu srečal z italijanskim kolegom Willerjem Bordonom, da bi pospešila razvoj in izboljšala meddržavno in obmejno sodelovanje na področju okolja in prostora. Govorila sta o razvoju evropskega sistema cestnih in železniških prometnih povezav s poudarkom na petem prometnem koridorju, o delovanju stalne slovensko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo, o slovensko-hrvaško-italijanski komisiji za varovanje severnega Jadrana in o skupnem urejanju komunalne infrastrukture. Povsem konkreten je bil predlog o ustanovitvi čezmejnega Kraškega regijskega parka.
Na SP tudi slovenski sankači
17. 01. 2001 00.00
V Steinu na avstrijskem Štajerskem bo konec tedna 13. svetovno prvenstvo sankačev na naravnih progah. Tekmovanja se bo udeležila tudi četverica slovenskih tekmovalcev: Borut Fejfar, Gašper Megušar (oba SK Domel Železniki), Borut Kralj (SK Podljubelj) in Grega Špendov (SK Jesenice).
Stardust letel mimo Zemlje
15. 01. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.
Tesna zmaga Goetschlove
13. 01. 2001 00.00
Peti letošnji ženski smuk za svetovni pokal je postregel z izenačenim bojem najboljših tekmovalk. Na vrhu so se kar štiri smučarke zvrstile v desetinki sekunde, najhitrejša pa je bila drugič v tej sezoni Avstrijka Renate Goetschl. Italijanka Isolde Kostner, sicer vodilna v smukaški razvrstitvi svetovnega pokala, je zaostala pet, Kanadčanka Melanie Turgeon osem, Francozinja Regine Cavagnoud pa deset stotink sekunde.
Rusi boljši od ameriške tehnologije stealth
03. 01. 2001 00.00
Ruski znanstveniki v Znanstveno-raziskovalnem središču Mstislava V. Keldiša v Moskvi so razvili edinstveno tehnologijo, ki omogoča manjšo opaznost vojaških letal na zaslonu radarja. Gre za fizikalne principe, katerih tehnične lastnosti po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass prekašajo znano tehnologijo ameriških letal vrste stealth.
Varnost na Silvestrovo
30. 12. 2000 00.00
Slovenska policija je tudi ob letošnjih božično-novoletnih praznikih okrepila delo na vseh področjih, tako na področju zagotavljanja javnega reda in miru, zatiranja kriminalitete, cestno-prometne varnosti ter varovanja meje, s poudarkom še zlasti na varnostni problematiki. Prvi del praznikov je že mimo, pred policisti pa je še zadnji in po zahtevnosti verjetno najtežji del, ki se nanaša na novoletne praznike, zlasti silvestrovanje ter prehod v novo leto. Za varnost državljanov 31. decembra bo skrbelo kar 1200 policistov. Poudarek bo zlasti na večernem in nočnem času, ko bo tudi organiziranih največ prireditev ter silvestrovanj na prostem. Lani je denimo za varnost na silvestrski dan skrbelo kar 1500 policistov. Sicer so se na aktivnosti ob praznikih v policiji pripravljali od začetka decembra, policijskim enotam po državi pa so že posredovali usmeritve glede izvajanj nalog.
Prvi vesoljski internet ponudnik
27. 12. 2000 00.00
Podjetje Starband Communications je predstavilo svojo storitev za dostop do interneta, ki omogoča velike hitrosti prenosa podatkov. Starband Communications je prvi ponudnik internetnih storitev, ki dostop do interneta omogoča preko satelitske povezave. Omenjena tehnologija omogoča hitrost prenosa podatkov iz interneta v računalnik s hitrostjo okoli 500 kbps, pošiljanje pa je približno trikrat počasnejše. Trenutno je storitev še v testni fazi, preskusilo pa jo bo okrog 10.000 uporabnikov v ZDA. Prenos podatkov ne poteka prek telefonske linije, kot je to v navadi, temveč s pomočjo posebne naprave, ki ga bo na trgu moč dobiti le skupaj z novimi Compaqovimi računalniki. Cena naprave je 59,95 USD, tehnologijo pa je trenutno moč uporabljati v oseminštiridesetih državah sveta.
Brezplačna Opera 5.0
11. 12. 2000 00.00
Norveško podjetje Opera Software je izdalo peto verzijo svojega brkljalnika Opera, ki je prvič popolnoma brezplačen. Opera je postala zelo popularna kljub temu, da do sedaj ni bila zastonj, kar gre v prvi vrsti pripisati hitrosti in podpori za relativno veliko različnih operacijskih sistemov. Opera je pri tem še bistveno manjša od konkurenčnega Internet Explorerja ali Netscape Navigatorja, vendar pa ima tudi svoje slabe strani. Ena teh je gotovo tudi novost v peti različici tega programa, t.i. sponzorirani način delovanja, v katerem je uporabnik na svojem zaslonu prisiljen ves čas spremljati reklame, razen če mu seveda ni do plačila 39 ameriških dolarjev, kolikor stane registracija. Nova verzija je dosegljiva na naslovu www.opera.com.
Odpravljanje posledic plazu
05. 12. 2000 00.00
Osrednji namen današnjega strokovnega posvetovanja z naslovom plaz Stože in njegove posledice v Logu pod Mangartom je bil prenesti razpravo o naravni katastrofi iz medijev v strokovne kroge. Sam posvet sicer še ni prinesel dokončnih odgovorov, ponudil pa je številne možne rešitve in predvidene posege, ki bi prispevali k odpravi posledic katastrofalnega zemeljskega plazu velikanskih razsežnosti. Vsekakor bo stroka morala združiti znanje, če bo hotela ponuditi hitre in premišljene odgovore za dolgoročno sanacijo tega območja. Po mnenju strokovnjakov morebitna umetna sprožitev plazu ponuja preveč vprašanj brez odgovorov - po prvih ocenah bi namreč ponovitev katastrofalnega dogodka povzročila veliko dodatno škodo in za vedno spremenila idilično podobo doline, tako da se zavzemajo za postopno trajnejšo rešitev - stabilizacijo in sanacijo plazu ter vrnitev življenja na prizadeto območje.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Ariane utirila štiri satelite
16. 11. 2000 00.00
Na evropskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so po 24-urni
Bridgestone prodal manj pnevmatik
10. 11. 2000 00.00
Prodaja Firestonovih pnevmatik za avtomobile in lahke tovornjake v Združenih državah Amerike se je septembra in oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 40 odstotkov, je povedal predsednik uprave Bridgestonove podružnice Firestone.
Neurje v VB zahtevalo že pet žrtev
30. 10. 2000 00.00
Orkansko neurje in poplave so po zadnjih podatkih v južni Angliji in Walesu zahtevale že najmanj pet življenj, več ljudi pa je ranjenih. Po poročanju policije naj bi bili med žrtvami predvsem vozniki, žrtev neurja pa je bil tudi potnik na trajektu za Irsko, ki ga je odplaknilo čez krov. Številna gospodinjstva so ostala brez elektrike, mnogi pa so morali zaradi poplav tudi zapustiti svoje domove.
Teroristični napad ni bil vzrok nesreče
18. 10. 2000 00.00
Britanska policija je sporočila, da vzrok za včerajšnjo železniško nesrečo, ki se je zgodila v bližini Hatfielda, približno 30 kilometrov severno od Londona, ni bil teroristični napad. Preiskava je sedaj usmerjena na morebitno poškodbo tirov, okvaro kolesa ali vandalizem. V nesreči vlaka, ki je včeraj iztiril pri hitrosti 184 kilometrov na uro na relaciji London-Leeds, so življenje izgubile štiri osebe, 30 pa je bilo ranjenih.
Železniška nesreča v Veliki Britaniji
17. 10. 2000 00.00
V bližini Hatfielda, približno 50 kilometrov severno od Londona, se je
KDDI bo ponudil najhitrejši prenos podatkov za prenosne telefone
07. 10. 2000 00.00
Novi japonski telekomunikacijski velikan KDDI namerava vzpostaviti najhitrejšo podatkovno storitev za prenosne telefone na svetu. Storitev, ki naj bi bila na voljo leta 2002, bo omogočala povprečno hitrost 600 kilobitov na sekundo. Ta hitrost je enaka hitrosti visoko-hitrostnih povezav do interneta z osebnim računalnikom. Omogočala naj bi prejemanje video podob zadovoljive kvalitete. Nova storitev podjetja KDDI bo uporabljala tehnologijo, ki jo je razvilo ameriško podjetje Qualcomm, omogoča pa najvišjo hitrost 2,4 megabita na sekundo, kar je kar 75-krat hitreje od navadnih telefonskih linij. Telekomunikacijski gigant KDDI je uradno nastal z združitvijo treh japonskih telekomunikacijskih ponudnikov: glavnega japonskega operaterja za mednarodne telekomunikacije KDD in dveh operaterjev prenosne telefonije DDI in IDO, ki je enota japonskega velikana Toyota Motors. Zaradi svojega položaja in svojih deležev v prenosni, mednarodni in lokalni telefoniji ima novo podjetje možnost, da izrine s prvega mesta na področju telekomunikacij bivšega državnega monopolista NTT.
Pogodba med Iskratelom in Si.mobilom
26. 09. 2000 00.00
Pogodba, ki opredeljuje še intenzivnejšo gradnjo Si.mobilovega omrežja GSM 040, in sicer četrto fazo, zagotavlja Si.mobilovemu omrežju povečanje kapacitet in pokritosti ter novo funkcionanost na ravni central. Sedanjo zmogljivost bo Si.mobil početveril z razširitvijo centrale in zmogljivejšo tehnologijo. Nadgradnja omrežja (radijskega podsistema) bo omogočila večje število hkratnih pogovorov na istem območju, saj telefonski promet pogovorov v Si.mobilovemu omrežju izjemno hitro narašča. Bogat seznam kakovostnih storitev za svoje naročnike in uporabnike predplačniških paketov bo Si.mobil še razširil. Novosti v Si.mobilovemu omrežju bodo navdušile dosedanje uporabnike, zagotovo pa priavabile tudi nove. Kot novost bodo uvedli GPRS-tehnologijo prenašanja podatkov, ki v slovenskem prostoru odpira povsem novo dimezijo uporabe mobilnih telefonov. Bistveno višje prenosne hitrosti, ki jih ta tehnologija omogoča, bodo uporabnikom nudile storitve z enako hitrostjo, kot jo danes poznajo na običajnem, stacionarnem internetu.
Smrtna nesreča na reliju v Avstriji
23. 09. 2000 00.00
Avstrijski dirkač Herbert Lettner se je smrtno ponesrečil na reliju avstrijskega državnega prvenstva v bližini Gradca. Lettner je z WV Golfom pri veliki hitrosti zletel s ceste, po večkratnem prevračanju pa je vozilo zadelo betonsko cev. Hudo poškodovanega dirkača so prepeljali v graško bolnišnico, kjer pa mu zaradi notranjih poškodb niso mogli več pomagati. Reli so po 11. od 17 HP prekinili in za zmagovalca razglasili tedaj vodilnega Franza Wittmanna (Toyota Corolla).
Iskratel in Simobil z roko v roki
22. 09. 2000 00.00
Družba Iskratel svoje več kot šestletno uspešno delo na področju mobilne telefonije GSM potrjuje tudi z novo pogodbo s Simobilom, slovenskim operaterjem mobilne telefonije GSM. Pogodba opredeljuje še intenzivnejšo gradnjo Simobilovega omrežja GSM 040, in sicer četrto fazo, so sporočili iz obeh družb.
Novi dokazi za globalno segrevanje Zemlje
22. 09. 2000 00.00
Študija, ki jo je objavil ameriški časopis Science, ugotavlja, da vzorci ledu iz globine himalajskih ledenikov dokazujejo, da je bilo 20. stoletje najtoplejše obdobje na območju Himalaje v zadnjem tisočletju. Novo odkritje naj bi bilo še dokaz več v prid trditvam, da se Zemlja segreva, poleg tega pa potrjuje tudi hipotezo o veliki hitrosti taljenja ledenih površin v visokogorju. Vodja raziskave Lonnie G. Thompson je zatrdila, da vzorci ledu jasno kažejo, da se je Zemlja v 20. stoletju segrevala, kar je posledica človekovega delovanja. Ena od avtoric študije, Ellen Mosley-Thompson z državne univerze v Ohiu, pa meni, da je ta podatek zastrašujoč. Skupina strokovnjakov je analizirala vzorce ledu z nekaterih gora v Himalaji na nadmorski višini prek 6000 metrov.
V petek protest kolesarjev
18. 09. 2000 00.00
Predstavniki Ljubljanske kolesarske mreže bodo ob 22. septembru - evropskem dnevu brez avtomobila pripravili akcijo Vožnja po okupiranih ulicah. Z akcijo želijo opozoriti na ''hladen'' odnos slovenske prestolnice do kolesarjenja. Predsednik omenjene mreže Samo Kuščer je na novinarski konferenci poudaril, da se kolesarji ne upoštevajo kot enakovredni udeleženci v prometu, saj je Ljubljana eno redkih mest, v katerem so pomembne ulice in ceste v ožjem središču za kolesarski promet celo prepovedane. V petek bo tako od jutra do večera za osebne avtomobile zaprt velik del mesta, k udeležbi na akciji pa kolesarji pozivajo vse državljane, pa tudi ugledne predstavnike domače in tuje javnosti. Promet v prestolnici bo mogoč le za mestne avtobuse in taksije, protestniki pa si prizadevajo, da bi na ta dan veljala tudi dodatna omejitev hitrosti. Sicer pa naj bi evropski dan brez avtomobila na različne načine letos obeležilo več kot 800 evropskih mest, med njimi tudi 21 slovenskih občin.
Objavili poročilo o nesreči concorda
01. 09. 2000 00.00
Več kot mesec dni po tragični nesreči concorda letalske
Intel predstavil načrt razvoja Advanced Graphics Port
28. 08. 2000 00.00
Intel je predstavil načrt razvoja Advanced Graphics Port, seznam specifikacij AGP8x, ki predstavljajo temelje, ki bodo omogočili podvojitev grafičnih procesnih hitrosti.
Smrt na dirkališču
12. 08. 2000 00.00
Šesta avtomobilistična dirka za pokal Veedol v nemškem Nürburgu se je za voznico Carolo Biehler končala tragično. V prvem krogu, ko je 35-letna Biehlerjeva morala zaradi počene gume zapeljati z dirkališča, je prav na istem delu proge s ceste pri visoki hitrosti odneslo enega izmed dirkačev v BMW M3, ki je trčil v Carolin Ford Escort RS 2000. Trk je bil tako silovit, da sta se oba avtomobila vžgala, Biehlerjevi pa se iz gorečega avtomobila ni uspelo rešiti in je hudim poškodbam na mestu nesreče podlegla.
Ploščica kriva za nesrečo concorda?
10. 08. 2000 00.00
Kovinska ploščica, ki so jo našli na vzletni stezi concorda, ki je 25. julija po vzletu strmoglavilo blizu Pariza in zahtevalo 113 življenj, je bila morebiti vzrok uničenja ene od gum kolesa letala, je danes sporočil francoski urad za preiskave in nesreče BEA. Kot je urad zapisal v sporočilu za javnost, obstaja verjetnost, da se je guma predrla prav na tej, 40 centimetrov dolgi kovinski ploščici, ki so jo našli na vzletni stezi med ostanki letala.
Nesreča Wurza
06. 08. 2000 15.33
Na testiranju moštva Benetton v španski Valenciji je avstrijski dirkač Alexander Wurz pri visoki hitrosti zletel s steze in se zaletel v zaščitno ograjo. Ob trku je z desno udaril ob volan in se poškodoval. Wurza so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ni šlo za zlom noge in da naj njegov nastop na VN Madžarske tako ne bi bil vprašljiv.
Nesreča Wurza
06. 08. 2000 00.00
Na testiranju moštva Benetton v španski Valenciji je avstrijski dirkač Alexander Wurz pri visoki hitrosti zletel s steze in se zaletel v zaščitno ograjo. Ob trku je z desno udaril ob volan in se poškodoval. Wurza so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ni šlo za zlom noge in da naj njegov nastop na VN Madžarske tako ne bi bil vprašljiv.
Intel predstavil 1,13 GHz procesor
05. 08. 2000 10.57
Ameriški računalniški velikan Intel je predstavil novi procesor Pentium III, ki deluje hitreje od 1 GHz, s čimer je prehitel konkurenčno podjetje Advanced Micro Devices (AMD). Intelov novi procesor deluje s hitrostjo 1,13 GHz, kar pomeni da v 1 sekundi opravi 1,13 milijarde operacij. Intel in drugi proizvajalci procesorjev, ki jim ponavadi največ dobička prinesejo ravno procesorji najvišjega ranga, so zaradi novih tehnologij lahko pospešili izdelavo novih procesorjev. Večina obstoječih programov na trgu potrebuje precej nižje hitrosti procesorjev, kot jih nudijo najhitrejši, vendar pa bodo novi procesorji opazno pospešili igre in grafiko. Cena novega 1,13 GHz procesorja bo 990 dolarjev za dobave proizvajalcem računalnikov v paketih po 1000 kosov. Intel pa že zdaj opozarja, da bo na voljo le omejena količina.
Intel predstavil 1,13 GHz procesor
05. 08. 2000 00.00
Ameriški računalniški velikan Intel je predstavil novi procesor Pentium III, ki deluje hitreje od 1 GHz, s čimer je prehitel konkurenčno podjetje Advanced Micro Devices (AMD). Intelov novi procesor deluje s hitrostjo 1,13 GHz, kar pomeni da v 1 sekundi opravi 1,13 milijarde operacij. Intel in drugi proizvajalci procesorjev, ki jim ponavadi največ dobička prinesejo ravno procesorji najvišjega ranga, so zaradi novih tehnologij lahko pospešili izdelavo novih procesorjev. Večina obstoječih programov na trgu potrebuje precej nižje hitrosti procesorjev, kot jih nudijo najhitrejši, vendar pa bodo novi procesorji opazno pospešili igre in grafiko. Cena novega 1,13 GHz procesorja bo 990 dolarjev za dobave proizvajalcem računalnikov v paketih po 1000 kosov. Intel pa že zdaj opozarja, da bo na voljo le omejena količina.
Downey na prostosti
03. 08. 2000 12.36
Ameriškega igralca, znanega predvsem po upodobitvi komika Charlieja Chaplina, Roberta Downeya, Jr., so včeraj izpustili iz državnega zapora Corcoran v Kaliforniji, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Alen Nieron.